Kako hrana vpliva na imunski sistem in alergije

Kot piše Harvard Health, alergijski odziv nastane, ko imunski sistem pretirano reagira na sicer neškodljive snovi. Prehrana lahko vpliva na to, kako občutljiv je imunski sistem, saj določena hranila krepijo toleranco, druga pa lahko povečajo vnetne procese. Hrana tako ni le vir energije, temveč tudi pomemben dejavnik pri uravnavanju imunskih poti, ki sodelujejo pri alergijah.

Po podatkih NIH ima črevesna mikrobiota ključno vlogo pri razvoju alergij. Raznolika in uravnotežena mikrobiota podpira toleranco na alergene, medtem ko neuravnotežena mikrobiota poveča tveganje za alergijske bolezni. Prehrana, bogata z vlakninami, sadjem in zelenjavo, spodbuja rast koristnih bakterij, ki zmanjšujejo vnetne odzive.

Ultra predelana živila

Ultra predelana hrana vsebuje aditive, sladkorje in nasičene maščobe, ki lahko povečajo vnetne procese. Health navaja, da takšna živila negativno vplivajo na črevesno mikrobioto, kar lahko oslabi imunsko toleranco in poveča tveganje za alergije.

Kot navaja Verywell Health, prehrana z visokim deležem omega-6 maščobnih kislin lahko spodbuja vnetne procese, ki so povezani z alergijskimi boleznimi. Neravnovesje med omega-3 in omega-6 maščobami je pogosto prisotno v zahodnem načinu prehranjevanja.

Pomanjkanje vitamina D, cinka ali selena lahko oslabi imunski sistem. My.ClevelandClinic poroča, da nizka raven vitamina D poveča tveganje za alergijske bolezni, saj vitamin D sodeluje pri uravnavanju imunskega odziva in ohranjanju zdrave črevesne bariere.

Omega-3 maščobne kisline

Ribe, lanena semena in orehi vsebujejo omega-3 maščobe, ki imajo protivnetne učinke. Mayo Clinic navaja, da lahko redno uživanje omega-3 maščob zmanjša intenzivnost alergijskih simptomov, saj vplivajo na tvorbo protivnetnih mediatorjev.

Jogurt, kefir, kislo zelje in kimči vsebujejo probiotike, ki krepijo črevesno mikrobioto. Johns Hopkins Medicine poudarja, da probiotiki pomagajo vzdrževati zdravo črevesno bariero in zmanjšujejo tveganje za alergijske reakcije.

Vlaknine iz sadja, zelenjave, stročnic in polnozrnatih živil spodbujajo rast koristnih bakterij, ki proizvajajo kratkoverižne maščobne kisline. Te snovi zmanjšujejo vnetje in krepijo imunsko toleranco. Kot navaja ScienceAlert, prehrana z veliko vlakninami pozitivno vpliva na alergijske bolezni.

Po podatkih WebMD je zgodnja izpostavljenost raznoliki hrani povezana z manjšim tveganjem za alergije. Raznolika prehrana v prvem letu življenja spodbuja razvoj tolerantnega imunskega sistema.

Materina prehrana med nosečnostjo in dojenjem lahko vpliva na tveganje za alergije pri otroku. Health navaja, da prehrana, bogata z omega-3 maščobami in antioksidanti, podpira zdrav razvoj imunskega sistema.

Prehrana ima pomembno vlogo pri razvoju in poteku alergijskih bolezni. Hrana lahko okrepi ali oslabi imunski sistem, vpliva na črevesno mikrobioto in določa, kako telo reagira na alergene. Z uravnoteženo prehrano, bogato z vlakninami, omega-3 maščobami in fermentiranimi živili, lahko posameznik zmanjša tveganje za alergijske odzive in omili simptome. Razumevanje povezave med prehrano in alergijami je ključni korak k učinkovitemu obvladovanju alergijskih bolezni.

Viri: Harvard Health, NIH, Health, Verywell Health, My.ClevelandClinic, Mayo Clinic, Johns Hopkins Medicine, ScienceAlert, WebMD