Od hormonov do stresa: kaj danes najbolj vpliva na ginekološko zdravje mladih žensk

V pogovoru je izpostavil ključne spremembe, ki jih opaža pri mladih pacientkah, ter poudaril pomen zgodnjega prepoznavanja simptomov, ustrezne diagnostike in celostne obravnave. Predstojnik Ginekološkoporodniškega oddelka Splošne bolnišnice Celje, asist. mag. Jakob Koren, dr. med., specialist ginekologije in porodništva, poudarja, da je današnja slika ginekoloških težav pri mladih ženskah rezultat kombinacije več dejavnikov. Kot pravi, ''se danes v družbi o ginekoloških težavah več govori, hkrati pa nam je na voljo sodobna tehnologija, ki omogoča bistveno boljšo diagnostiko.'' Spomni, da je bila situacija v preteklosti precej drugačna: ''Še v času prejšnje generacije ultrazvočni pregledi niso bili vedno in povsod na voljo.'' Zaradi tega so številne težave ostale neprepoznane ali pa so jih ljudje razumeli kot nekaj običajnega.

Po njegovih besedah so bile ''v preteklosti boleče menstruacije ali težave z zanositvijo pogosto spregledane ali sprejete kot nekaj samoumevnega, česar ne moremo spremeniti.'' Danes pa ženske hitreje poiščejo pomoč, zdravniki pa imajo na voljo bistveno boljša diagnostična orodja. Zato Koren poudarja, da ''lahko rečemo, da gre za preplet obojega: večje ozaveščenosti in boljše diagnostike, tudi s pomočjo vrhunske tehnologije.''

Asist. mag. Jakob Koren, dr. med., pojasnjuje, da se v ozadju nerednih ciklusov ter bolečin pred in med menstruacijo pogosto skrivata dve pogosti motnji, ki ju ni vedno enostavno prepoznati ali zdraviti. Kot pravi, je pri mladostnicah povsem običajno, da menstrualni ciklus v prvih letih ni popolnoma urejen: ''Ob prvih menstruacijah je običajno, da ciklus ni povsem pravilen. Krvavitve so lahko tudi podaljšane ali pa izostajajo za več mesecev. Bolečine so lahko precej izrazite.''

Pri večini se ciklus po enem do dveh letih spontano uredi, pri nekaterih pa se težave nadaljujejo ali celo stopnjujejo. V takih primerih se pogosto izkaže, da gre za sindrom policističnih jajčnikov. Koren ga opiše kot ''prirojeno motnjo v metabolizmu spolnih hormonov, ki se lahko izrazi v zelo blagih oblikah ali pa kot popolna motnja menstrualnega ciklusa s številnimi telesnimi in metabolnimi spremembami.'' Kot drugo pogosto ozadje navaja endometriozo, ki je pri deklicah pred puberteto povsem prikrita: ''Endometrioza je v obdobju pred puberteto popolnoma prikrita in se izrazi šele z aktivacijo spolnih hormonov.''

Ob tem opozarja, da so lahko vzrok tudi zunanji dejavniki, predvsem stres, ki vpliva na hormonsko regulacijo v možganih. ''Neredko motnje menstrualnega ciklusa povzročijo tudi zunanji dejavniki – prek čustvenega vpliva na regulacijo jajčnikov v možganih,'' pojasni. To stanje, ki ga imenujemo hipotalamična amenoreja, je po njegovih besedah pogosto prehodno: ''Večinoma izzveni sama, ko se odpravi stresni dejavnik iz okolja, in zdravljenje največkrat ni potrebno.''

Koren poudarja, da je pri diagnosticiranju najprej ključna temeljita anamneza. ''Najprej je ključna natančna anamneza, kjer pacientka opiše svoje težave ter ritem ciklusa,'' pojasni. Že osnovni ginekološki pregled in ultrazvočna preiskava pogosto razjasnita prve dileme: ''Ginekološki pregled in ultrazvočna preiskava rodil nam že lahko pojasnita nekatere posebnosti.'' V določenih primerih je treba diagnostiko razširiti: ''Včasih je treba opraviti še hormonske preiskave krvi.'' Prav kombinacija vseh teh metod omogoča hitro razločevanje med prehodnimi težavami in resnejšimi stanji. Kot pravi, ''kombinacija teh metod nam hitro razjasni, ali gre le za prehodne motnje ali za globlji, bolezenski vzrok.''

Ob tem opozarja, da imata tako endometrioza kot sindrom policističnih jajčnikov izjemno raznoliko klinično sliko. ''Obe stanji, tako endometrioza kot PCOS, nimata povsem enake oblike in izraženosti pri vsaki pacientki,'' poudarja. Značilen je ''velik razpon znakov, ki niso vedno v skladu s težavnostjo bolezni.'' Pri mladih dekletih so simptomi pogosto spregledani ali napačno interpretirani. ''Simptomi so pri mladih dekletih pogosto podcenjeni,'' opozarja. Pri PCOS se to kaže še posebej izrazito: ''Tudi pri PCOS so znaki, kot so akne ali poraščenost, včasih napačno pripisani zgolj puberteti.''

Izraženost bolezni se lahko skozi leta spreminja, kar dodatno otežuje diagnostiko. ''Izraženost bolezenskih znakov se skozi leta spreminja,'' pravi, pri čemer nekaterih stanj ni mogoče potrditi brez zahtevnejših postopkov: ''Določena stanja pa lahko potrdimo šele z invazivnimi postopki.'' Prav zato je pot do diagnoze pogosto dolgotrajna, zlasti pri endometriozi. ''To je tudi glavni razlog, zakaj je še posebej pri endometriozi včasih potrebnih več let, da potrdimo diagnozo in pacientke ustrezno zdravimo,'' sklene.

Koren poudarja, da je pri obravnavi mladih žensk izjemno pomembno razlikovati med preventivo in diagnostiko. Kot pravi, ''pomembno je ločiti med preventivnimi preiskavami in programi za zgodnje odkrivanje bolezni.'' Med najuspešnejšimi programi izpostavi nacionalni program Zora, ki ga opiše kot ''zelo dobro načrtovan in vpeljan preventivni program preprečevanja raka na materničnem vratu.''

Redni obiski pri ginekologu imajo po njegovih besedah ključno vlogo pri zgodnjem odkrivanju sprememb. ''Redni obiski pri ginekologu omogočajo zgodnje odkrivanje bolezenskih sprememb na materničnem vratu s pomočjo testa PAP,'' pojasni, ob tem pa dodaja, da se ''v določenih primerih opravi tudi testiranje na okužbo s HPV-virusi.'' Poudari tudi pomen cepljenja: ''Dokazana je vloga HPV-okužbe pri nastanku raka na materničnem vratu, zato je še posebej pomembno poudariti možnost cepljenja proti okužbi s HPV-virusi.''

Preventivni pregledi pa niso pomembni le zaradi presejanja raka. Mladim ženskam omogočajo tudi varen prostor za pogovor o temah, ki jih pogosto zanemarijo. ''Ob rednih preventivnih pregledih imajo mlade ženske priložnost, da se temeljito pogovorijo tudi o svojih morebitnih težavah, o kontracepciji in varni spolnosti,'' poudarja.

Ko je potrebno, se ob preventivnem pregledu opravijo tudi dodatne preiskave, vendar Koren jasno loči med vrstami obravnave: ''Kadar je potrebno, se lahko opravijo tudi dodatni diagnostični postopki, tudi ultrazvočna preiskava, vendar to ni več preventivna dejavnost, ampak diagnostika in zgodnje odkrivanje možnih bolezenskih stanj.''

Koren pojasnjuje, da so pomisleki glede hormonskih terapij med mladimi ženskami pogosti, vendar po njegovih besedah večinoma neutemeljeni. ''Pomisleki glede hormonske terapije so pogosti, vendar v veliki meri popolnoma neupravičeni,'' poudarja. Ob tem izpostavi, da je varnost teh zdravil dobro raziskana: ''Varnost in učinkovitost zdravil je temeljito preizkušena v številnih kliničnih študijah.'' Hormonske terapije so po njegovih besedah izjemno razširjene in klinično pomembne: ''Hormonsko terapijo vsakodnevno uporablja v svetovnem merilu milijone žensk,'' ne le kot kontracepcijo, temveč tudi kot ''zelo učinkovito zdravljenje motenj menstrualnega ciklusa, sprememb na jajčnikih, endometrioze in miomov ter s tem povezanih težav.'' S tem, kot dodaja, ''varujemo tudi reproduktivno zdravje mladih žensk.''

V nadaljevanju opozori na vpliv sodobnega življenjskega sloga. ''Sodobna družba in način življenja, kot ga poznamo, nas pogosto postavlja pred velike obremenitve, ki jim nismo vedno kos,'' pravi. Ko stres preseže zmožnosti obvladovanja, se to začne odražati tudi na telesu: ''Nespečnost, izgorelost in dolgotrajna čustvena napetost lahko povzročijo motnje menstrualnega ciklusa prek motene regulacije delovanja jajčnikov ali prek pretiranega izločanja stresnih hormonov, predvsem kortizola.''

Pri sicer zdravih ženskah se težave pogosto umirijo same, ko stresni dejavnik mine. ''Običajno se težave uredijo same, ko mine stresni dogodek,'' pojasni. Kadar pa so motnje izrazite in se ne odzivajo na svetovanje ali hormonsko terapijo, je nujna širša obravnava: ''Pri hudih motnjah zaradi stresa, kjer s svetovanjem in uvedbo hormonske terapije nismo uspešni, je treba vključiti tudi psihološko obravnavo.'' Pogosto namreč pacientke ''se same niso sposobne povsem izviti iz stresnih okoliščin.''

Koren posebej poudarja pomen zgodnjega učenja in podpore: ''Smiselno in potrebno je že v mladosti razvijati zdrav življenjski slog, poučiti mladostnice o delovanju telesa, uravnavanju primerne telesne teže, vzpostavitvi primernega odnosa do obremenitev iz okolja, zmanjševanju negativnega odziva na stres.'' A to zahteva široko družbeno podporo: ''Za to je potrebna vključitev mnogih strokovnjakov že v otroštvu, že v vrtcu in šoli.'' Ob tem opozori tudi na vlogo domačega okolja: ''Družina ima tukaj izjemno veliko vlogo, žal lahko tudi v negativnem smislu.''

Na koncu poudari, da sama dostopnost ginekološke obravnave ne more rešiti vseh težav. ''Samo boljša dostopnost do specialistične ginekološke obravnave ne zadošča,'' pravi. Sprememba življenjskega sloga pa je po njegovih besedah ''zelo zahtevna naloga, ki je v kratkem času in brez strokovne pomoči včasih ne zmoremo.'' Kot sklene Koren, ''to je proces, ki zahteva čas, podporo in sodelovanje različnih strok ter razumevanje, da se mlada ženska sama pogosto ne more izviti iz bremena sodobnega tempa življenja.''