Prehitra ponovna nosečnost lahko vpliva na staranje organizma

Znanstveniki z medicinske šole Harvard in univerze Penn State preučujejo fascinantno vprašanje: ali bi lahko zaporedne nosečnosti vplivale na to, kako hitro se stara naše telo? Nosečnost ni le pričakovanje novega bitja, ampak obdobje, ko se telo popolnoma prestrukturira. Poganik in sodelavci ugotavljajo, da biološki kazalniki staranja med nosečnostjo dosežejo vrhunec v zadnjem trimesečju, nato pa po porodu začnejo upadati. Vprašanje, ki se poraja, je, kaj se zgodi, če ta proces upadanja prekine nova nosečnost. Takšna prekinitev regeneracije bi namreč lahko pomenila, da se določene spremembe v telesu zasidrajo in postanejo trajne, kar vpliva na dolgoročno vitalnost.

Ko govorimo o staranju matere, ne mislimo na to, kako stara je videti, ampak na procese globoko v njenih celicah. Znanstveniki uporabljajo t. i. epigenetske ure, s katerimi spremljajo spremembe na naši DNK. Te ure niso statične; premikajo se glede na naše življenjske pogoje in obremenitve. Nosečnost deluje kot nekakšen stresni test za te sisteme. Zanimivo je, da biološka starost doseže svoj vrh ravno ob porodu, nato pa se zgodi naraven proces pomlajevanja. Poganik opozarja, da če se nova nosečnost začne prehitro, telo morda nima priložnosti, da bi to 'uro' nastavilo nazaj, kar bi lahko teoretično vodilo v hitrejše dolgoročno staranje organizma.

Teorija o vplivu časa med nosečnostmi je zanimiva, a za zdaj še brez trdnih dokazov v klinični praksi. Strokovnjaki, kot sta Shalev in Etzel, pravijo, da študije še niso uspele potrditi, da bi kratki razmiki med otroki dejansko povečali stopnjo umrljivosti ali trajno uničili biološke sisteme. Pomembno je upoštevati, da na zdravje po porodu vplivajo številni drugi dejavniki: raven stresa, prehrana, stopnja socialne podpore in ekonomski pogoji. Ryan poudarja, da čas med porodi ni nujno edino merilo okrevanja. Če ima ženska dovolj podpore in je v dobrem zdravstvenem stanju, se njeno telo morda odziva drugače kot pri ženskah v težjih okoliščinah, zato teh številk ne smemo posploševati brez širšega konteksta.

Trenutno nobena študija ne ponuja posebnega testa ali zdravljenja na podlagi teh novih spoznanj. Če razmišljate o drugem otroku, je najboljši nasvet še vedno tisti, ki ga slišimo že desetletja: bodite potrpežljivi s svojim telesom. Poganik in drugi avtorji so jasni, da je za dajanje kakršnih koli konkretnih priporočil o biološkem staranju potrebnih še veliko več podatkov. Vedeti moramo, da biološko staranje ni le usoda, določena s številom nosečnosti, temveč kompleksna slika, ki vključuje tudi genetiko in življenjski slog. Vseeno pa znanstvena spoznanja krepijo pomen tega, da materinsko telo potrebuje 'premor za dihanje', preden se znova poda na pot ustvarjanja novega bitja.

Vir: Yahoo