Matejina zgodba o življenju s sladkorno boleznijo

''Ta diagnoza te res zelo hitro sooči z vsakdanjimi odločitvami, ki si jih prej jemal precej samoumevno, od hrane in gibanja do ritma dneva, spanja in stresa. Mene je najbolj presenetilo, kako močno je telo povezano z načinom življenja in kako hitro se lahko pokažejo posledice neaktivnosti, stresa ali izčrpanosti. Najtežje pa je bilo sprejeti, da pri sladkorni bolezni ni bližnjic,'' pove Mateja, ki dodaja, da gre za bolezen, ki zahteva dolgoročno skrb zase, veliko discipline in stalno pozornost. ''Sladkorna bolezen te spremlja praktično vsak trenutek dneva, ne vpliva samo nate, ampak tudi na tvoje bližnje, ki pogosto živijo s tvojimi skrbmi, prilagoditvami in vsakodnevnimi odločitvami.''

Veliko ljudi sladkorno bolezen še vedno dojema predvsem kot 'bolezen sladkorja', v resnici pa gre za precej kompleksnejše stanje. Kakšne zmote o sladkorni bolezni tipa 2 Matejo v javnosti najbolj motijo? ''Najbolj me moti predstava, da je sladkorna bolezen tipa 2 samo posledica tega, da je nekdo pojedel preveč sladkega oziroma ni pazil nase,'' pravi, da je to zelo poenostavljeno razmišljanje, ki pa je pogosto tudi zelo krivično. ''Gre za kompleksno kronično bolezen, na katero vplivajo genetika, življenjski slog in številni drugi dejavniki. Druga velika zmota pa je, da sladkorna bolezen ni resna bolezen. V resnici lahko močno vpliva na srce, ožilje, ledvice, vid in celotno kakovost življenja. Sama imam sladkorno bolezen tipa 3c, ki nastane kot posledica bolezni ali poškodbe trebušne slinavke,'' nam zaupa Mateja in dodatno opozarja, da sladkorna bolezen ni ena sama bolezen, ampak zelo raznoliko in kompleksno stanje.

V kolikšni meri pa lahko izboljša samo bolezen oziroma, bolje rečeno, morda omili simptome? ''Med gibanjem oziroma telesno vadbo mišice začnejo porabljati sladkor kot gorivo, zato je gibanje pri sladkorni bolezni res izjemno pomembno, tudi vadba za moč, ki pomaga, da telo bolje porablja glukozo. Pri meni krvni sladkor pogosto pade že med navadnim sprehodom s hitrejšim korakom, za katerega poskrbi tudi moj zvesti zlati so-sprehajalec Lars,'' pove Mateja, ki dodaja, da je ugotovila, da včasih že 15 ali 20 minut hoje po obroku naredi opazno razliko ne samo pri sladkorju, ampak tudi pri počutju. ''In pomembno je razumeti, da gibanje ni samo športna dejavnost. Tudi vrtnarjenje, pospravljanje, delo okoli hiše, hoja po stopnicah ali sprehod s psom so gibanje.''

Pogosto slišimo, da je pri sladkorni bolezni pomembna disciplina. A življenje ni vedno idealno. Tudi Mateja ima dneve, ko preprosto zmanjka energije in motivacije, v gibanje pa jo spravi nazaj njen pes Lars. ''Seveda pridejo dnevi, ko nimam energije in bi si najraje rekla: danes pa res ne. Ampak potem se spomnim, da gibanje pri meni ni več samo rekreacija, ampak del skrbi zase in za moje zdravje. Meni zelo pomaga pasji spremljevalec, moj Lars, ta me spravi ven in v akcijo večkrat dnevno, ne glede na vreme ali počutje.''

Hkrati pa že osmo leto poteka kampanja #DarujemKilometre, s katero spodbujajo gibanje kot enega ključnih dejavnikov za boljšo kakovost življenja. V prvih sedmih letih so skupaj zbrali že več kot 1,2 milijona kilometrov, letos pa je cilj še ambicioznejši – zbrati kilometre za vsakega Slovenca. 2 milijona ljudi. 2 milijona kilometrov.

Ob tem predstavljajo tudi nov slogan kampanje: 'Kdor ne miga, ga ne briga.' Ljudje še vedno premalo razumemo povezavo med neaktivnostjo in sodobnimi kroničnimi boleznimi, s čimer se strinja tudi Mateja: ''Še vedno premalo razumemo, kako močno je naše telo ustvarjeno za gibanje in kako hitro začne trpeti, ko ga ni. Ne gre samo za šport ali telesno težo. Dolgotrajno sedenje, premalo hoje, stres, vožnja z avtom povsod in dnevi za zasloni zelo vplivajo na razvoj sladkorne bolezni, bolezni srca in ožilja, visokega krvnega tlaka in številnih drugih kroničnih bolezni. Zato se mi zdi pomembno sporočilo kampanje #DarujemKilometre predvsem to, da gibanje ni nekaj rezerviranega za športnice in športnike, ampak nekaj, kar bi moralo postati del čisto običajnega vsakdana.''

Sladkorna bolezen tipa 2 pogosto dolgo poteka brez izrazitih simptomov. Obstajajo opozorilni znaki, ki bi jih morali ljudje jemati bolj resno, še posebej pri sedečem načinu življenja? Težava je, ker bolezen dolgo poteka tiho in neopazno. ''Ljudje utrujenost, žejo, pogosto uriniranje, meglo v glavi, nihanje energije ali počasnejše celjenje ran pogosto pripišejo stresu, preobremenjenosti ali pa preprosto letom. Prav zato se mi zdijo pomembni preventiva, redni pregledi in to, da začnemo svoje telo malo bolj poslušati, preden nas resno opozori samo,'' pove Mateja.

Pri zdravljenju sladkorne bolezni se veliko govori o zdravilih in prehrani, manj pa o psihološki plati bolezni. Koliko na urejenost bolezni vplivajo stres, občutek krivde ali izgorelost? ''Zelo veliko. Včasih se mi zdi, da ljudje podcenjujemo, kako zelo sladkorna bolezen vpliva tudi na glavo in čustva, ne samo na telo. Pogosto nas obdaja še občutek krivde, ker misliš, da nisi dovolj discipliniran ali da nekaj delaš narobe. Zato ogromno pomeni, da imajo osebe s sladkorno boleznijo ob sebi podporo in ljudi, ki razumejo, skozi kaj gredo. Meni se zdijo društva diabetikov in pogovori z drugimi zelo dragoceni, ker tam hitro ugotoviš, da nisi edini, ki ima slab dan, strahove in dileme. Včasih človeku največ pomeni že to, da ga nekdo razume brez odvečnih razlag.''

Ali imamo kot družba dovolj znanja o preventivi ali se še vedno začnemo resno ukvarjati z zdravjem šele, ko pride do diagnoze? Mateja pove, da meni, da se kot družba še vedno prevečkrat začnemo resno ukvarjati z zdravjem šele takrat, ko nas telo ustavi ali ko dobimo diagnozo. ''Tudi sama sem skozi svojo izkušnjo ugotovila, kako hitro v vsakdanjem tempu pozabimo nase, dokler nas telo ne opozori, da tako ne gre več. In mogoče je pomembno tudi to, kako govorimo o sladkorni bolezni. Nismo samo bolniki. Smo osebe s sladkorno boleznijo, ki živimo, delamo, skrbimo za družine, imamo dobre in slabe dni ter se vsak dan trudimo najti ravnovesje,'' pove Mateja, ki poudarja, da se ji zdita preventiva in razumevanje pomembna, ne zaradi strašenja, temveč zato, da bi ljudje začeli skrbeti zase, preden se bolezen pojavi, pa tudi, da bi imeli do sebe več sočutja.

Kaj jim pomeni ta ideja, da se gibanje iz individualne odločitve spremeni v skupno družbeno akcijo? ''Ta ideja se me dotakne predvsem zato, ker pri njej res začutiš moč skupnosti. Želimo zbrati kilometer za vsako Slovenko in vsakega Slovenca, nekdo ga prehodi, drugi preteče, tretji prekolesari in vsak kilometer šteje. Ker s tem ne zbiramo samo kilometrov, ampak tudi podporo, razumevanje in zavedanje, da sladkorna bolezen zadeva zelo veliko ljudi okoli nas, pogosto bolj, kot si mislimo,'' nam zaupa Mateja.

Mateja je tudi ambasadorka kampanje in Sklada Alojza Rudolfa, pri čemer se velikokrat srečuje z ljudmi, ki imajo različne zgodbe in različne bolezni. Na vprašanje, ali obstaja kakšno srečanje ali izkušnja, ki jo je še posebej opomnila na pomen ozaveščanja o sladkorni bolezni, odgovarja, da jih je precej: ''Veliko zgodb se me je dotaknilo, posebej tiste, kjer ljudje povedo, kako dolgo sploh niso vedeli, da imajo sladkorno bolezen, ali kako zelo jih je diagnoza prestrašila. Pogosto šele takrat ugotovijo, kako močno bolezen vpliva na vsakdanje življenje. Prav zato je ozaveščanje še vedno tako pomembno. Vedno znova pa me preseneti, da ljudje diagnozo tudi še odrinejo na stran, posebej moški srednjih let, in rečejo: Saj ni tako hudo. Dokler jih telo ne ustavi. Prav zato se mi zdi pomembno, da o sladkorni bolezni govorimo bolj odkrito, človeško in brez zanikanja.''

Največji napredek, ko je govora o sladkorni bolezni, je v prvi vrsti predvsem, da imajo bolniki danes veliko več možnosti za kakovostno življenje, kar potrjujejo tudi Matejine izkušnje: ''Največji napredek vidim v tem, da imamo danes osebe s sladkorno boleznijo veliko več možnosti za kakovostno in aktivno življenje kot nekoč, od senzorjev za neprekinjeno merjenje glukoze do novih terapij, algoritmov in tehnologij, ki nam pomagajo pri vsakodnevnem obvladovanju bolezni. Hkrati pa so razlike še vedno velike. Zelo pomembno je, da se osebe s sladkorno boleznijo ne ločujemo po tipih bolezni ali po tem, kdo ima dostop do določenih pripomočkov in kdo ne,'' pove Mateja, ki dodaja, da dostopnost sodobnih tehnologij ne bi smela biti privilegij, ampak del odgovorne zdravstvene politike.

''Premalo se tudi zavedamo, da zdrava družba ni strošek, ampak investicija. Zapleti sladkorne bolezni, od bolezni srca in ožilja do težav z ledvicami, vidom ali amputacij, dolgoročno stanejo veliko več, predvsem pa ljudem jemljejo kakovost življenja. Zato bi morali preventiva, zgodnje ukrepanje in dostopna podpora postati veliko pomembnejša tema,'' pove Mateja, ki še enkrat opozori na pomen preventive in preventivnega delovanja. Za konec sogovornica še dodaja, da sladkorna bolezen človeka zelo hitro nauči, da zdravje ni samoumevno in da včasih resnično štejejo majhne stvari.