Ošpice se v Evropi še vedno širijo: bolezen, ki lahko povzroči resne zaplete, se začne s simptomi, podobnimi prehladu

Čeprav jih v Sloveniji zaradi visoke precepljenosti zaznavamo redko, se v številnih evropskih državah še vedno pojavljajo izbruhi. Bolezen se sprva kaže z visoko vročino, kašljem, nahodom in vnetimi očmi, nekaj dni pozneje pa se pojavi značilen izpuščaj. Pri nekaterih bolnikih lahko pride do resnih zapletov, kot sta pljučnica in vnetje možganov.

Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) so države EU/EGP v obdobju od 1. oktobra 2025 do 30. septembra 2026 prijavile 2325 primerov ošpic. Največ primerov so zabeležili v Italiji, Bolgariji, Romuniji, Španiji in Franciji. Samo septembra 2026 je 13 držav poročalo o skupno 66 primerih, medtem ko je 17 držav poročalo, da v tem mesecu niso zabeležile nobenega primera. Največ novih primerov so prijavile Bolgarija, Italija in Nemčija.

Med prijavljenimi primeri v zadnjih 12 mesecih je bilo 647 otrok, mlajših od pet let, kar predstavlja 27,8 odstotka vseh primerov. Več kot polovica obolelih, pri katerih sta bila znana starost in cepilni status, ni bila cepljena proti ošpicam. ECDC opozarja, da je treba najnovejše mesečne podatke razlagati previdno, saj se lahko zaradi zamud pri poročanju še spremenijo.

V Sloveniji so ošpice zaradi obveznega cepljenja postale redke. Po podatkih NIJZ je bila zadnja večja epidemija v letih 1994 in 1995. V letu 2024 so prijavili 17 primerov, v letu 2025 pa tri. Po podatkih ECDC Slovenija v obdobju od oktobra 2025 do septembra 2026 ni prijavila nobenega primera ošpic. To je spodbuden podatek, vendar ne pomeni, da tveganja ni. Ošpice se lahko znova pojavijo zaradi vnosa okužbe iz držav, kjer virus še kroži. Ker se bolezen izjemno hitro širi, lahko že posamezen primer povzroči izbruh, zlasti v skupinah z nizko precepljenostjo.

Od okužbe do prvih znakov bolezni običajno mine približno deset dni, lahko pa tudi od sedem do 18 dni. Ošpice se sprva kažejo z znaki, ki jih lahko zamenjamo za drugo virusno okužbo:

- visoko telesno temperaturo,

- kašljem,

- nahodom,

- vnetjem očesnih veznic,

- glavobolom,

- izrazito utrujenostjo in slabim počutjem.

Oči so lahko rdeče in občutljive na svetlobo, bolnik pa je pogosto videti zelo bolan. V ustih se lahko pojavijo tudi značilne Koplikove pege, drobne bele spremembe na sluznici notranje strani lic, običajno v bližini kočnikov. Gre za značilen zgodnji znak ošpic, ki se lahko pojavi pred kožnim izpuščajem.

Nekaj dni po začetku bolezni se pojavi značilen rdečkast izpuščaj. Običajno se začne za ušesi in na obrazu, nato pa se razširi na trup, roke in noge. Izpuščaj je sestavljen iz številnih rdečih lis in drobnih izboklin, ki se lahko združujejo v večje površine. Spremlja ga lahko zelo visoka vročina, bolnik pa se praviloma počuti izrazito slabo. Ošpice so nalezljive že približno štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni po njegovem nastanku. To pomeni, da lahko okužena oseba virus širi, še preden se pojavijo najbolj prepoznavni znaki bolezni.

Virus ošpic se širi po zraku oziroma z drobnimi kužnimi delci, ki se sproščajo pri kašljanju, kihanju in govorjenju. Ti lahko v zraku ostanejo tudi do dve uri po tem, ko je okužena oseba prostor že zapustila. Okužba se lahko prenese že ob kratkem stiku z bolnikom. Posebej hitro se širi v zaprtih prostorih, kot so vrtci, šole, zdravstvene ustanove in drugi prostori, kjer se zadržuje veliko ljudi. Ošpice so tako nalezljive, da zboli do devet od desetih dovzetnih oseb, ki so v tesnem stiku z okuženim človekom. Dovzetni so predvsem ljudje, ki bolezni niso preboleli in niso ustrezno cepljeni.

Ošpice niso zgolj otroška bolezen, ki jo spremlja izpuščaj. Pri nekaterih bolnikih povzročijo zaplete, ki zahtevajo bolnišnično zdravljenje. Med pogostejšimi so:

Vnetje srednjega ušesa: lahko povzroči bolečine, začasno slabši sluh in druge težave.

Pljučnica: eden najresnejših zapletov, ki je lahko tudi življenjsko ogrožajoč.

Driska in dehidracija: zlasti nevarni sta pri dojenčkih in majhnih otrocih.

Vnetje možganov: redek, vendar zelo resen zaplet, ki lahko povzroči trajne nevrološke posledice.

Redko se lahko več let po prebolelih ošpicah razvije tudi subakutni sklerozirajoči panencefalitis (SSPE), zelo redka, vendar napredujoča bolezen osrednjega živčevja, ki je praviloma smrtna. Večje tveganje za težji potek bolezni imajo dojenčki, nosečnice in osebe z oslabljenim imunskim sistemom. Ošpice so lahko nevarne tudi za sicer zdrave odrasle, ki niso zaščiteni.

Če se pojavijo visoka vročina, kašelj, nahod, vnete oči in značilen izpuščaj, zlasti po potovanju ali stiku z osebo, ki bi lahko bila okužena, je pomembno, da se čim prej posvetujete z zdravnikom. Pred obiskom ambulante zdravnika najprej pokličite. Tako lahko zdravstveno osebje organizira obravnavo, ne da bi bili v čakalnici izpostavljeni drugi bolniki. Za ošpice ni posebnega protivirusnega zdravila. Zdravljenje je podporno: bolnik potrebuje počitek, dovolj tekočine in zdravljenje simptomov. Antibiotiki ne delujejo proti virusu, uporabijo pa se lahko pri nekaterih bakterijskih zapletih.

Najučinkovitejša zaščita pred ošpicami je cepljenje. V Sloveniji se uporablja kombinirano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR). Za ustrezno zaščito sta potrebna dva odmerka. Otroci prvi odmerek praviloma prejmejo med 12. in 18. mesecem starosti, drugi pa ob vstopu v osnovno šolo. Če odrasla oseba ni prebolela ošpic in nima dokazila o ustreznem cepljenju, se lahko o zaščiti posvetuje z zdravnikom ali NIJZ.

Po dveh odmerkih cepiva je zaščita zelo visoka in dolgotrajna. Cepljenje je še posebej pomembno zaradi zaščite dojenčkov, ki so premladi za cepljenje, ter ljudi, ki se zaradi zdravstvenih razlogov ne smejo cepiti. Ošpice se lahko zdijo na začetku podobne običajni virusni okužbi, vendar so zaradi izjemne nalezljivosti in možnih zapletov bistveno resnejša bolezen. Evropski podatki kažejo, da virus še vedno kroži, zato je preverjanje cepilnega statusa pomemben ukrep za zaščito posameznika in skupnosti.

Viri: NIJZ, ECDC, WHO, CDC