Pljučnica: kako se začne, kdo je bolj ogrožen in kateri znaki so alarm

Pljučnica je okužba, pri kateri se vnamejo pljučni mešički. Ti se lahko napolnijo s tekočino ali gnojem, zaradi česar je izmenjava kisika otežena. Povzročijo jo lahko bakterije, virusi ali redkeje glive.

Na začetku se lahko pojavijo kašelj, vročina, mrzlica, utrujenost in splošno slabo počutje. Pogosti so tudi izkašljevanje sluzi, bolečina v prsih, ki se okrepi pri dihanju ali kašljanju, ter težko dihanje. Simptomi so lahko podobni gripi, vendar pogosto trajajo dlje in so izrazitejši. Pomembno: pljučnica ni nujno vedno povezana z visoko vročino. Pri starejših in ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom je lahko telesna temperatura celo nižja od običajne.

Pljučnica lahko prizadene kogarkoli, vendar so posebej ogroženi otroci, mlajši od dveh let, in odrasli, starejši od 65 let. Večje tveganje imajo tudi ljudje z astmo, KOPB, srčnimi boleznimi, oslabljenim imunskim sistemom in kadilci. Pri starejših je lahko prvi znak tudi nenadna zmedenost ali izrazita oslabelost, zato odsotnost značilne vročine še ne pomeni, da pljučnice ni.

Zdravniško pomoč je treba poiskati ob težkem dihanju, bolečini v prsih, vztrajni visoki vročini ali kašlju, pri katerem se izloča gnojna oziroma krvava sluz. Še posebej resen znak je izrazito oteženo dihanje. Če se pojavi nenadna huda zadihanost, modrikaste ustnice ali nohti, omedlevica ali sprememba zavesti, je potrebna takojšnja nujna zdravstvena pomoč.

Zdravljenje je odvisno od povzročitelja in težavnosti bolezni. Bakterijsko pljučnico lahko zdravimo z antibiotiki, pri hujših oblikah pa je lahko potrebna hospitalizacija in dodajanje kisika.

Viri: Mayo Clinic, Verywell Health