ALS je napredujoča bolezen živčevja, ki prizadene živčne celice, odgovorne za nadzor prostovoljnih mišičnih gibov. Čeprav se lahko pojavi tudi pri mlajših, se tveganje z leti povečuje. Najpogosteje se prvi simptomi pojavijo med 55. in 75. letom, bolezen pa se lahko začne že po 40. letu.

Kaj je amiotrofična lateralna skleroza?
Amiotrofična lateralna skleroza oziroma ALS je bolezen, pri kateri postopoma propadajo motorični nevroni – živčne celice v možganih in hrbtenjači, ki mišicam pošiljajo ukaze za gibanje. Ko te celice odmirajo, mišice ne dobivajo več ustreznih signalov. Postopoma izgubljajo moč, lahko začnejo trzati in se zmanjševati. Bolezen lahko sčasoma prizadene mišice, ki jih potrebujemo za hojo, govorjenje, požiranje in dihanje. Vzrok ALS v večini primerov ni znan. Približno deset odstotkov primerov je povezanih z dednimi genetskimi spremembami, večina pa se pojavi brez znane družinske obremenjenosti.

Prvi znaki ALS so lahko zelo neopazni
Začetni simptomi se razlikujejo od posameznika do posameznika. Pogosto se pojavijo le v enem delu telesa, zato jih lahko sprva spregledamo ali pripišemo drugim težavam. Med zgodnje znake sodijo:
1. Šibkost v roki ali nogi
Eden najpogostejših začetnih znakov je postopna izguba mišične moči. Človek lahko opazi, da težje odpira kozarce, obrača ključe, zapenja gumbe ali dviguje predmete. Če se bolezen začne v nogi, se lahko pojavijo težave pri hoji, pogostejše spotikanje ali težave pri vzpenjanju po stopnicah.
2. Mišični krči in trzanje
Pojavijo se lahko nehoteni mišični krči ali drobno trzanje mišic, ki ga pogosto opazimo pod kožo. Takšno trzanje se lahko pojavi v rokah, nogah, ramenih ali jeziku. Samo po sebi sicer ni značilno za ALS, saj se pojavlja tudi pri številnih drugih, precej manj nevarnih stanjih.

3. Togost mišic
Nekateri ljudje opazijo, da so mišice bolj napete in toge. Gibanje je lahko manj tekoče, posamezni gibi pa zahtevajo več napora. Togost lahko spremljajo mišični krči.
4. Spremembe pri hoji
Oslabljene mišice stopala lahko povzročijo, da človek težje dvigne sprednji del stopala. Posledično se pogosteje zatika ob tla, spotika ali težje hodi po neravnem terenu.

5. Spremembe govora
Pri nekaterih se ALS najprej pokaže z motnjami govora. Govor lahko postane počasnejši, manj razločen ali nekoliko nerazumljiv. Včasih se pojavijo tudi težave pri izgovarjanju posameznih besed.
6. Težave pri žvečenju in požiranju
Če bolezen najprej prizadene mišice ust in žrela, se lahko pojavijo težave pri žvečenju, požiranju hrane ali pitju tekočine. Človek se lahko pogosteje zaleti s hrano ali tekočino.
Pomembno je vedeti, da se pri ALS simptomi praviloma postopoma stopnjujejo in širijo na druge mišične skupine.

Kdo ima večje tveganje za ALS?
ALS se lahko pojavi v katerem koli življenjskem obdobju, vendar je tveganje večje z naraščajočo starostjo. Najpogosteje se bolezen pojavi med 60. in sredino 80. let, čeprav se lahko prvi simptomi razvijejo tudi prej. Med dejavnike, povezane z večjim tveganjem, sodijo:
Starost: tveganje narašča z leti, bolezen pa je najpogostejša pri starejših odraslih.
Spol: pred 65. letom se ALS nekoliko pogosteje pojavlja pri moških, pozneje pa se razlika med spoloma zmanjša.
Družinska obremenjenost: pri približno desetini bolnikov je bolezen povezana z dedno genetsko spremembo.
Kajenje: raziskave kažejo povezavo med kajenjem in večjim tveganjem za ALS.
Nekatere okoljske izpostavljenosti: raziskovalci preučujejo morebitne povezave z nekaterimi strupenimi snovmi, vendar jasnega vzročnega dejavnika še niso potrdili. To, da je nekdo starejši od 40 let ali ima katerega od naštetih dejavnikov, nikakor ne pomeni, da bo zbolel. ALS je redka bolezen.

Kako zdravniki prepoznajo ALS?
Diagnoza je lahko zahtevna, saj se začetni simptomi prekrivajo z znaki drugih bolezni živčevja in mišic. Za ALS ne obstaja en sam test, ki bi jo lahko zanesljivo potrdil. Zdravnik najprej preveri bolnikovo zdravstveno zgodovino, potek težav in opravi nevrološki pregled. Pri tem oceni mišično moč, reflekse, mišični tonus, koordinacijo, ravnotežje in govor. Med preiskavami lahko uporabi:
Elektromiografijo (EMG): preiskavo, s katero ocenijo električno aktivnost mišic in delovanje živcev.
Preiskavo prevajanja po živcih: z njo preverijo, kako učinkovito živci prenašajo električne signale.
Magnetno resonanco (MRI): pomaga izključiti druge bolezni možganov ali hrbtenjače.
Krvne in druge laboratorijske preiskave: z njimi preverijo, ali bi simptome lahko povzročila druga bolezen.
Pomembno je izključiti tudi stanja, ki lahko povzročijo podobne težave, vendar so ozdravljiva.

Ali je ALS mogoče zdraviti?
Za ALS trenutno še ni zdravila, ki bi bolezen pozdravilo ali povsem ustavilo njeno napredovanje. Obstajajo pa zdravila, ki lahko pri nekaterih bolnikih upočasnijo napredovanje bolezni ali pomagajo obvladovati simptome. Zdravljenje je običajno multidisciplinarno. Pri njem sodelujejo nevrologi, fizioterapevti, delovni terapevti, logopedi, dietetiki in drugi strokovnjaki. Pomembno vlogo imajo fizioterapija, prilagajanje vsakodnevnih dejavnosti, pomoč pri govoru in požiranju ter spremljanje dihalne funkcije. Z ustrezno podporo lahko bolniki dlje ohranjajo samostojnost in kakovost življenja.

Kdaj je treba obiskati zdravnika?
Občasni mišični krči in trzanje niso nujno znak resne bolezni ali ALS. Pozorni moramo biti, če se pojavita postopno slabšanje mišične moči, težave pri hoji, slabša spretnost rok ali motnje govora. Zgodnji obisk zdravnika je pomemben, da se izključijo drugi vzroki in pravočasno opravijo ustrezni pregledi.
Viri: Mayo Clinic, Cleveland Clinic, MedlinePlus, National Institute of Neurological Disorders and Stroke, ALS Association, Centers for Disease Control and Prevention






















Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV