Prehlad, gripa ali kaj drugega? Tako lahko enostavno ugotovite

Pri prehladu so simptomi običajno blažji in se razvijajo postopoma. Gripa se pogosto začne precej bolj nenadoma in človeka praviloma bistveno bolj izčrpa. Vendar samo na podlagi simptomov ni vedno mogoče zanesljivo ugotoviti, kateri virus je povzročil bolezen.

Prehlad lahko povzroči več kot 200 različnih virusov, najpogostejši pa so rinovirusi. Okužba običajno prizadene predvsem nos in žrelo. Tipični znaki so:

- izcedek ali zamašen nos,

- kihanje,

- praskanje oziroma bolečina v žrelu,

- kašelj,

- blaga utrujenost,

- blag glavobol ali bolečine v telesu,

- včasih tudi nekoliko povišana telesna temperatura.

Pri otrocih se lahko pojavi tudi vročina, zato sama prisotnost temperature še ne pomeni, da gre za gripo. Pri običajnem prehladu pa otrok pogosto kljub simptomom še vedno relativno normalno je, pije in ima nekaj energije.

Prehlad se pogosto razvija postopoma. Najprej se lahko pojavi praskanje v žrelu ali izcedek iz nosu, nato se pridružita zamašen nos in kašelj. Večina ljudi si opomore v približno tednu do desetih dneh, čeprav lahko kašelj traja nekoliko dlje.

Gripo povzroča virus influence. V primerjavi s prehladom je njen začetek pogosto bolj nenaden. Človek se lahko zjutraj počuti še razmeroma dobro, nekaj ur pozneje pa ima vročino, mrzlico, glavobol, bolečine v mišicah in izrazito utrujenost.

Za gripo so značilni predvsem:

- nenaden začetek bolezni,

- vročina, čeprav ni prisotna pri vseh,

- mrzlica,

- glavobol,

- izrazite bolečine v mišicah in telesu,

- močna utrujenost in šibkost,

- kašelj,

- boleče grlo,

- zamašen ali tekoč nos.

Pri otrocih se lahko pojavita tudi bruhanje in driska, kar je pri gripi pogostejše kot pri odraslih. Pri gripi je značilen predvsem občutek, da je človek res bolan. Tudi če ima nekdo pri prehladu neprijeten kašelj ali zamašen nos, je pri gripi pogosteje prisotna izrazita izčrpanost in bolečine po vsem telesu.

Če poskušate razlikovati med prehladom in gripo, je lahko koristno razmisliti o začetku bolezni.

Prehlad: simptomi se običajno razvijajo postopoma.

Gripa: simptomi se pogosto pojavijo nenadoma in so od začetka izrazitejši.

To pa ni pravilo brez izjem. Tudi gripa je lahko blaga, prehlad pa zelo neprijeten. Zato zdravniki opozarjajo, da simptomov ni mogoče vedno zanesljivo uporabiti za postavitev diagnoze.

Tu pogosto nastane zmeda. Prehlad in gripa sta namreč oba virusni okužbi. Ko nekdo reče, da ima virus, to zato ni nujno tretja bolezen poleg prehlada in gripe. Virusna okužba je širši izraz. Povzroči jo lahko veliko različnih virusov, ki prizadenejo dihala. Med njimi so poleg virusov, ki povzročajo prehlad in gripo, tudi RSV, koronavirus in drugi povzročitelji. Različne virusne okužbe imajo lahko zelo podobne simptome. Zato iz samega kašlja, temperature ali izcedka iz nosu pogosto ni mogoče povedati, kateri virus je povzročil bolezen.

Pri otroku je lahko slika nekoliko drugačna kot pri odraslem. Otrok z gripo ima lahko poleg vročine, kašlja in bolečin v telesu tudi glavobol, izrazito utrujenost, slabši apetit, bruhanje ali drisko. Pri majhnih otrocih se lahko bolezen pokaže tudi kot nenavadna razdražljivost, zaspanost ali izrazita sprememba vedenja. Pri prehladu je otrok praviloma manj prizadet. Lahko ima precej izcedka iz nosu in kašlja, vendar pogosto še vedno pije, je in se občasno igra. Pomembno je predvsem spremljati otrokovo splošno stanje in ne zgolj meriti temperature.

Ena od pogostih zmot je, da rumen ali zelen izcedek iz nosu pomeni, da je okužba zagotovo bakterijska. To ne drži nujno. Pri prehladu se lahko barva nosnega izcedka med boleznijo spremeni in sama po sebi ne pomeni, da otrok potrebuje antibiotik. Antibiotiki namreč ne delujejo na viruse, zato pri običajnem prehladu ali gripi praviloma niso zdravljenje izbire.

Če so simptomi izraziti in se pojavijo nenadoma, je lahko smiselno pomisliti na gripo, zlasti v času, ko ta intenzivneje kroži. Pri nekaterih ljudeh je pomembno tudi hitro ukrepanje, saj obstajajo protivirusna zdravila za gripo, ki so najbolj učinkovita, če se začnejo uporabljati zgodaj. O njihovi uporabi odloča zdravnik, predvsem pri ljudeh z večjim tveganjem za zaplete. Če je pomembno vedeti, ali gre dejansko za gripo, lahko diagnozo pomagajo potrditi testi. Samo simptomi niso vedno dovolj.

Kašelj, vročina, utrujenost, boleče grlo in izcedek iz nosu niso značilni samo za eno bolezen. Pri otrocih lahko podobne težave povzročijo tudi RSV in COVID-19. Pri RSV so lahko izrazitejši zamašen nos, sluzast kašelj in pri nekaterih majhnih otrocih piskanje pri dihanju. COVID-19 ima lahko zelo podobne simptome kot gripa ali prehlad. Zato ni priporočljivo, da bi na podlagi enega samega simptoma sklepali, za katero okužbo gre.

Pri večini običajnih virusnih okužb zadostujejo počitek, dovolj tekočine in lajšanje simptomov. Drugače je, če se stanje slabša ali se pojavijo opozorilni znaki. Pri otroku je potreben posvet z zdravnikom predvsem ob težkem ali oteženem dihanju, nenavadni zaspanosti ali izraziti utrujenosti, zavračanju tekočine, znakih dehidracije, močnih bolečinah, vztrajni oziroma naraščajoči vročini ali če se otrok po začetnem izboljšanju znova izrazito poslabša.

Če ima otrok 38 stopinj Celzija, to še ne pove, ali ima prehlad ali gripo. Tudi odsotnost vročine gripe ne izključi. Bolj pomembna je celotna slika: kako hitro so se pojavili simptomi, kako izraziti so, kako se otrok počuti, ali normalno pije in ali ima dovolj energije za običajne dejavnosti.

Na splošno velja: počasen začetek, izcedek iz nosu in blažji simptomi bolj govorijo za prehlad; nenaden začetek, vročina, mrzlica, izrazite bolečine v telesu in močna izčrpanost pa bolj za gripo. Vendar je za zanesljivo razlikovanje med posameznimi virusnimi okužbami včasih potreben test oziroma zdravniška ocena.

Viri: Cleveland Clinic, Nemours KidsHealth, Mayo Clinic, Harvard Health Publishing