''Nisem mogla verjeti, da se bom že drugič borila z rakom. Ko so mi pokazali, kako bo videti moje novo telo, sem rekla, da raje umrem, kot da bom videti tako. Spomnili so me, da imam tri čudovite otroke, za katere je še vedno vredno živeti. To je bilo prvič, ko sem dobila upanje, da bom morda res premagala raka,'' se spominja Emilee Garfield, ki je že enkrat prebolela raka.

Emilee se je v resnici že rodila z rakom, a so ji ga odkrili šele, ko je bila stara 4 leta. Ob rojstvu se je spopadala z redko obliko raka mehurja in materničnega vratu, ki je bil najverjetneje posledica močnega herbicida, ki mu je bil izpostavljen njen oče, ko je bil v vojni v Vietnamu. Kot vojni veteran je tudi sam zbolel za to obliko raka in leto dni po njeni diagnozi raka je njen oče storil samomor. ''Že takrat sem spoznala, da ne smem nikoli obupati. Da moram biti pogumna in verjeti vase,'' pripoveduje. Tega se je držala tudi v svojem novem boju proti raku, za katerega pravi, da ji je popolnoma spremenil življenje in da je danes v resnici hvaležna, da se je spopadla z njim. ''Vedno rečem, da mi je rak rešil življenje,'' pravi.

Po operaciji, ki je sledila drugi diagnozi raka v njeni starejši dobi, se je zbudila z vrečko za odvajanje blata in katetrom, ki ga je ves čas morala nositi s seboj. ''Bilo me je tako sram, da nisem več želela zapustiti hiše. Prav zato se sedaj zavedam, kako težjo je govoriti o raku, ki prizadene ženske dele telesa. A odločila sem se, da se bom borila. Odločila sem se, da bom živela. Odločila sem se zase. Rak ne bo nadzoroval moje usode. Spoznala sem, da moram spremeniti svojo zgodbo ... Da moram vzeti moč nazaj v svoje roke.''

V času bolezni je Emilee prestala še težko ločitev, zato je bolezen zanjo predstavljala veliko transformacijo življenja. Ne le, da je spremenila način življenja, spremenila je tudi razmišljanje in svoj pogled nase. ''Odkrila sem, kako se imeti rada in kako imeti rada svoje telo.''

Prestala je naporno zdravljenje, a z močno voljo raka na koncu premagala. V tem času pa našla prave prijatelje in ljudi, ki so ji tudi v težkih trenutkih stali ob strani. ''Našla sem prave prijatelje, ki so me sprejeli natanko tako, kot sem in mi pomagali, da sem se tudi sama vzljubila.''

Danes je njen življenjski moto: ''Živi življenje poln zadovoljstva in upanja.'' S svojo zgodbo pa sedaj pomaga tudi drugim ženskam, ki se spopadajo z ginekološkimi raki. ''Moje sanje so, da bi lahko še naprej navdihovala, spodbujala in motivirala druge, ki gredo skozi podobno izkušnjo in da jim bom v svojih naslednjih letih lahko v oporo. Imejte radi svoje telo, spoštujte ga in bodite prijazni sami s seboj,'' še pravi.