Najnovejši podatki Registra raka RS - naraščajoče število primerov raka opozarja na potrebo po krepitvi onkologije

Umrlo je blizu 6.400 ljudi, med njimi okoli 3.600 moških in 2.800 žensk. Med nami živi že več kot 130.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli za eno od rakavih bolezni, kar odraža napredek pri zdravljenju in preživetju bolnikov. Pet najpogostejših vrst raka pri nas – prostate, pljuč, dojk, debelega črevesa in danke ter kožni melanom – je leta 2022 predstavljalo 54 % vseh novih primerov. Ti raki so pogosto povezani z nezdravim življenjskim slogom. Ogroženost z rakom je največja pri starejših; med vsemi bolniki z rakom, zbolelimi leta 2022, je bilo 64 % starejših od 65 let. Zaradi staranja prebivalstva je pričakovati nadaljnjo rast števila novih primerov raka.

''Eden najpomembnejših podatkov letošnjega poročila Registra raka je, da bo med rojenimi leta 2022 do svojega 75. leta za rakom predvidoma zbolel vsak tretji Slovenec. Te številke niso le statistika, temveč zgodbe posameznikov iz naših družin in soseščin, ki nas opominjajo, da je rak resen družbeni izziv. Zahteva premišljene ukrepe na vseh ravneh – od preprečevanja in zgodnjega odkrivanja raka, do dostopnega, kakovostnega zdravljenja, celostne rehabilitacije in paliativne oskrbe. Porast števila novih primerov nas jasno opozarja, da mora onkologija tudi v prihodnje ostati ena od prednostnih nalog celotne družbe,'' je ob tem izpostavila dr. Sonja Tomšič, dr. med., predstavnica Registra raka RS na Onkološkem inštitutu Ljubljana in koordinatorica Državnega programa obvladovanja raka.

Število registriranih novozbolelih v letu 2022 je v primerjavi z letom 2021 višje za več kot 1.500 primerov. Glavni razlogi za porast novih primerov raka so vpeljana aktivna registracija bolezni, ki je omogočila odkritje več primerov, predvsem nemelanomskega kožnega raka, pričakovana rast zaradi staranja prebivalstva ter manka diagnoz iz začetka pandemije covida-19.

Aktivno registracijo, pri kateri Register raka neposredno dostopa do elektronske dokumentacije v bolnišnicah in pri izbranih zasebnih izvajalcih ter tako hitreje in natančneje zbira podatke o bolnikih, je register pričel postopno uvajati v letu 2019, v letu 2022 pa je uspel vanjo vključiti večino velikih izvajalcev zdravstvene dejavnosti v Sloveniji. Tak način predstavlja pomemben napredek v delu registra, saj zmanjšuje administrativno breme pri izvajalcih, hkrati pa omogoča hitrejše in kakovostnejše zbiranje podatkov o novih primerih bolezni. Razširitev aktivne registracije v letu 2022 na dodatne bolnišnice in zasebne zdravstvene ustanove je prispevala k temu, da je bilo registriranih več primerov nemelanomskega in melanomskega kožnega raka, kar je pomembno vplivalo na skupno število novih primerov. 

Kožni raki so v pasivnem sistemu registracije slabše poročani s strani izvajalcev, ker so pogosto obravnavani samo ambulantno, velikokrat v zasebnih ustanovah. Zaradi širitve aktivne registracije bo ta pristop še nekaj let lahko vplival na število registriranih primerov kožnih rakov, vendar predvidoma v manjšem obsegu kot letos. Letošnje poročilo uvaja tudi dodaten prikaz številk o vseh rakih brez nemelanomskih kožnih rakov, kar omogoča neposredno mednarodno primerljivost kazalnikov. Nemelanomski kožni raki namreč zaradi slabšega poročanja in nepopolnega zajema vseh primerov v statistike številnih držav sploh niso vključeni.

Tudi brez upoštevanja porasta na račun popolnejšega zajema vseh primerov kožnih rakov število novozbolelih narašča, kar v največji meri pripisujemo staranju prebivalstva, del porasta novih primerov raka v letu 2022 pa je še vedno mogoče pripisati tudi posledicam obdobja covida-19, ko je bilo odkritih manj primerov bolezni v letih 2020 in 2021. Podatki letošnjega poročila ne kažejo povečanja deleža bolnikov z napredovalimi stadiji bolezni, ki bi ga lahko pripisali zamudam v diagnostiki zaradi protikovidnih ukrepov. To kaže na to, da smo uspeli v Sloveniji dobro omejiti učinke zaprtja družbe med epidemijo z vztrajanjem na neprekinjenem delovanju onkologije, s hitro ponovno vzpostavitvijo delovanja presejalnih programov po začetnem zaprtju ter z osveščanjem javnosti o nujnosti ukrepanja ob sumu na raka.

Med posameznimi vrstami rakov v zadnjih letih izstopa rast pojavnosti raka trebušne slinavke, raka prostate, pljučnega raka predvsem pri ženskah in raka ščitnice pri ženskah. Rak trebušne slinavke že desetletja narašča in se je v Sloveniji po pogostosti povzpel že na 6. mesto med vsemi vrstami raka skupaj. Leta 2022 so za rakom trebušne slinavke v Sloveniji zbolele 503 osebe, med njimi 268 moških in 235 žensk. Preživetje bolnikov ostaja slabo, saj je bolezen pogosto odkrita v napredovalem stadiju – leta 2022 je bilo skoraj 60 % primerov diagnosticiranih v razsejanem stadiju. Tudi v drugih državah opažajo naraščanje števila novih primerov tega raka, vendar je ponekod rast počasnejša kot pri nas, ob izboljševanju preživetja. Kljub številnim raziskavam za zdaj še ni učinkovitih presejalnih metod ali bistvenega napredka pri zdravljenju tega raka.

Pri raku prostate je v letu 2022, ko je za to boleznijo zbolelo 1.878 moških, zabeležen ponoven porast novih primerov, kar je verjetno vsaj delno posledica manka diagnoz iz obdobja covida-19, ko je bilo v letih 2020 in 2021 ugotovljenih občutno manj primerov od dolgoletnega povprečja. K višji številki je prispevala tudi razširjena aktivna registracija. Rak prostate sicer praviloma napreduje počasi, bolniki pa pogosto dalj časa nimajo kliničnih težav. Po večletnem zmernem naraščanju števila primerov, ki je bilo predvsem posledica širše rabe testa za določanje za prostato specifičnega antigena (PSA) pri moških brez zdravstvenih težav, podatki v zadnjih nekaj letih sicer kažejo, da smo pri tej bolezni dosegli plato.

Pljučni rak ostaja eden najpogostejših in najtežjih oblik raka, leta 2022 je za njim v Sloveniji zbolelo 1.677 oseb, med njimi 986 moških in 691 žensk. Število novih primerov se že dlje časa povečuje predvsem pri ženskah – v zadnjih petnajstih letih se je skoraj podvojilo. Pri moških je pojavnost stabilna, umrljivost pa postopno upada. Glavni vzrok za nastanek bolezni ostaja kajenje. Razlika med spoloma odraža potek epidemije kajenja: pri moških se je delež kadilcev začel zmanjševati že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, medtem ko je pri ženskah delež kadilk naraščal še do devetdesetih let, kar zdaj vpliva na višje število novih primerov.

Leta 2022 je za rakom ščitnice v Sloveniji zbolelo 253 oseb, med njimi 64 moških in 189 žensk; občuten porast je že dalj časa opazen pri ženskah. Rak ščitnice se pogosteje odkriva predvsem pri mlajših ženskah, kar strokovnjaki povezujejo z večjo dostopnostjo ultrazvočne preiskave ščitnice, s katero lahko ob obravnavi drugih bolezni ščitnice (ki so pri ženskah pogostejše kot pri moških) naključno odkrijemo tudi rake, ki nikoli ne bi ogrožali zdravja in življenja oseb. Povečana pojavnost v Sloveniji ne kaže vzorca, ki bi nakazoval na povezanost z znanimi dejavniki tveganja, kot je na primer izpostavljenost ionizirajočemu sevanju. O podobnih trendih poročajo tudi iz drugih držav.

Pet najpogostejših vrst raka pri nas – prostate, pljuč, dojk, debelega črevesa in danke ter kožni melanom – je leta 2022 predstavljalo 54 % vseh novih primerov. Ti raki so pogosto povezani z nezdravim življenjskim slogom: kajenje, pitje alkoholnih pijač, neustrezna prehrana, premalo gibanja, prekomerna telesna teža in izpostavljenost soncu.

Pri moških je najpogostejši rak prostate, pri ženskah pa rak dojk, oba predstavljata približno petino vseh rakov. Pri obeh spolih sledita pljučni rak ter raki debelega črevesa in danke. Pri otrocih in mladostnikih do 20. leta starosti so najpogostejše levkemije, tumorji centralnega in avtonomnega živčnega sistema ter limfomi, pri dekletih tudi rak ščitnice. Mlajši odrasli moški (20–49 let) zbolevajo največ za rakom mod in melanomom, ženske v tej starosti pa za rakom dojk.

Petletno čisto preživetje odraslih bolnikov, zbolelih za katerokoli vrsto raka v obdobju 2018– 2022, je bilo 59-% pri moških in 64-% pri ženskah. Več kot 80 % moških bolnikov doseže petletno čisto preživetje pri rakih mod, prostate, ščitnice, kožnem melanomu, Hodgkinovem limfomu in limfatični levkemiji. Pri ženskah so to rak ščitnice, kožni melanom, rak dojk, Hodgkinov limfom in limfatična levkemija. Pri pljučnem raku je statistično značilen napredek pri obeh spolih; pri ženskah je petletno preživetje že preseglo 30 %.

Bolnikov z rakom je vse več – tako vsako leto novozbolelih kot tistih, ki so imeli kadarkoli v življenju diagnosticirano to bolezen, kar kaže na to, da rak ostaja ključni izziv za slovensko zdravstvo in družbo. Preventivni ukrepi, kot so zdrav življenjski slog in udeležba v presejalnih programih ZORA, DORA in Svit, ter zgodnja diagnostika, lahko zmanjšajo breme bolezni in izboljšajo izid zdravljenja. Dr. Sonja Tomšič, dr. med., poudarja: "Podatki iz Registra raka so temelj za sprejemanje premišljenih odločitev na ravni zdravstvene in širše javne politike. Vsak korak, ki ga storimo danes, pomeni boljše možnosti za preprečevanje raka in kakovostnejše življenje bolnikov jutri.'' In dodaja: ''V Sloveniji si že 15 let prizadevamo na sistemskem nivoju izboljšati različne ukrepe za obvladovanje raka preko aktivnosti, zapisanih v Državnem programu obvladovanja raka. Uspešno obvladovanje bremena raka, tako v Sloveniji kot v tujini, pa ni le stvar zdravstvenega sektorja, ampak celotne družbe.''

Rak je eno največjih zdravstvenih bremen v Evropi – vsako leto zboli več kot 2,5 milijona ljudi, več kot 1 milijon jih umre. Septembra 2025 se je začel triletni projekt CancerWatch, projekt skupnega ukrepanja Evropske unije, v katerem sodeluje tudi slovenski Register raka pod vodstvom prof. Vesne Zadnik, dr. med. Glavni cilj projekta je izboljšati kakovost, primerljivost in pravočasnost podatkov o raku, ki so ključni za preprečevanje, zgodnje odkrivanje in enakovredno obravnavo bolnikov po vsej Evropi. Slovenski Register raka, eden najstarejših in najuglednejših registrov v Evropi, ki letos praznuje 75-letnico delovanja, s svojim strokovnim znanjem pomembno prispeva k razvoju evropskih standardov spremljanja in obvladovanja raka.

Vir: ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA