Rožnati oktober: nujnost preventivnega pregledovanja in ozaveščanja

Rdeča nit kampanje so torbice, simbol uporabe vsakdanjih nepogrešljivih stvari, ključev, ličil, telefona in kupa drugih drobnarij, v Europi Donni pa spodbujajo, da vanje vsak dan "vtaknemo" tudi skrb za lastno telo. "Kot je ženskam pomembno, kaj damo nase, morda gre za nakit, torbico, čevlje, je pomembno tudi, kaj naredimo zase in za svoje telo," je poudarila dr. Tanja Španić, izvršna direktorica Združenja Europa Donna.

Zgodnje odkrivanje raka dojk in rakov rodil rešuje življenja, zato združenje Europa Donna ves čas poziva k rednemu mesečnemu samopregledovanju dojk, pozornosti na spremembe v telesu, rednemu cepljenju proti HPV ter odzivu na vabila v državne presejalne programe DORA, ZORA in Svit. Za raki rodil (rakom materničnega vratu, materničnega telesa, jajčnikov, jajcevodov ter zunanjega spolovila in nožnice) vsako leto zboli okoli 700 žensk. Rak dojk pa ostaja najpogostejša oblika raka pri ženskah, vsako leto za njim zboli približno 1.500 žensk in 10 do 15 moških.

"Ne glede na to, da so ženska rodila anatomsko precej majhno področje, v ginekološki onkologiji opažamo, da so ginekološki raki zelo različni, tako po nastanku, poteku kot po zdravljenju," je dejal doc. dr. Vid Janša, specialist ginekolog s področja ginekološke onkologije na UKC Ljubljana.

Med rake rodil spadajo rak zunanjega spolovila in nožnice kot redka raka, rak materničnega vratu, ki sicer prav tako - na račun odličnega presejalnega programa ZORA - postaja vse redkejši, rak telesa maternice, endometrija, najbolj pogost rak rodil pri ženskah, saj jih vsako leto zboli okoli 400, ter rak jajčnika in jajcevoda, ki pa ga žal odkrivajo v že nekoliko napredovalih oblikah. Kako vedeti, da je nekaj narobe in kdaj je treba na pregled h ginekologu?

"Če je opazna kakšna sprememba, ranica na zunanjem spolovilu, ki se ne zaceli in vztraja, če je področje občutljivo, pekoče, če je prisotna tvorba, ki ne izzveni sama od sebe, je treba obiskati ginekologa. Pri raku materničnega vratu simptomi, na primer krvavitve ali pa celo odpoved ledvic, običajno nastopijo takrat, ko je bolezen že napredovala. Pri raku endometrija, ki se sicer bolj pojavlja pri starejših ženskah po menopavzi, pa je opozorilni znak najbolj poveden, to je krvavitev iz nožnice. Brez strahu, da vsaka pomenopavzna krvavitev še ni rak, vendar ginekološki pregled kljub vsemu ne bo odveč," pomirja dr. Janša.

Pri raku jajčnikov in jajcevodov so simptomi žal zelo nespecifični, denimo napihnjenost, napetost v trebuhu, bolečina v medenici. "Bodimo pazljivi, če se simptomi pojavijo naenkrat in vztrajajo, takrat je pregled pri ginekologu vsekakor smiseln," svetuje dr. Janša. Kot je dejal, ženske lahko že zelo veliko naredijo, če opažanj ne ignorirajo, gredo na pregled ter ne spregledajo vabil na presejalne teste, kakršen je ZORA.

Eno glavnih in najučinkovitejših orožij proti raku materničnega vratu in še nekaterim drugim rakom je tudi cepljenje proti HPV, humanemu papiloma virusu. HPV sicer obstajajo v oblikah prek 200 genotipov, okoli 45 pa je takih, ki lahko povzročijo okužbo rodil, spolovil, rak zadnjika in ustnega dela žrela, ki se lahko zaplete v predrakave spremembe.

V Sloveniji smo v precepljenosti proti HPV na repu med evropskimi državami - precepljenost z drugim odmerkom je pri šestošolkah 40, pri šestošolcih pa približno 26 odstotkov, čeprav dokazi kažejo v prid tako učinkovitosti kot varnosti cepiva. Dokazi raziskav pa potrjujejo tudi možnost, da bi lahko raka materničnega vratu ob ustrezni precepljenosti tudi izkoreninili. "Velike, predvsem skandinavske raziskave kažejo, da je učinkovitost za preprečevanje raka materničnega vratu od 80 do 90 odstotkov, ko primerjamo cepljene ženske z necepljenimi. Cepivo je tudi zelo varno, saj so po svetu izdali že prek milijardo odmerkov, organizacije, ki preučujejo varnost cepiv, pa varnostnih zadržkov niso zaznale," je poudarila Andrea Zorman z Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja.

Cepivo je v breme zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji dostopno za dečke in deklice v 6. razredu osnovne šole. Cepijo se lahko na sistematskih pregledih, prav tako pa je v breme zdravstvenega zavarovanja dostopno tudi "zamudnikom" do 26. leta starosti. "Ob tem bi poudarila, da se stroka zavzema za cepljenje čim prej v ranem mladostništvu. Številne raziskave so namreč pokazale, da je cepivo najbolj učinkovito pri deklicah in dečkih, ki še niso bili izpostavljeni okužbi s HPV," je poudarila dr. Zorman. Cepljenje je tako edina zaščita vsaj pred agresivnejšimi genotipi HPV, ki iz okužbe prehajajo v predrakave spremembe. "Staršem priporočam, da s cepljenjem ne odlašajo preveč, saj je trenutek, ko je cepivo najbolj učinkovito, lahko hitro zamujen," je dejala dr. Zorman. Dr. Janša pa je poudaril, da le jasna in odkrita komunikacija o vseh dilemah lahko pomaga pri starših, ki sicer dobronamerno omahujejo pri cepljenju svojega otroka.

Program DORA, presejanje za raka dojk, je eden najuspešnejših programov ne le v Sloveniji, ampak se dober glas o njem širi tudi v tujini. Presejanje za zgodnje odkrivanje raka dojk v okviru izvajanja mamografije zelo dobro poteka. Tudi ta poteka v breme zdravstvenega zavarovanja, namenjen pa je ženskam v starosti 50 do 69 let. Vsaka ženska iz te starostne skupine vsaki dve leti prejme vabilo na presejalno mamografijo v enega od centrov v 19 krajih po Sloveniji. V vabilu je navedena lokacija, datum in ura mamografije. "Vse, kar mora gospa narediti, je, da pride. Naj povem, da se lahko, če ji datum in ura ne ustrezata, tudi prenaroči," je dejala Katja Kovše, vodja programa DORA in specialistka radiologinja na Onkološkem inštitutu Ljubljana.

"Namen Programa DORA je odkriti raka dojk v zgodnji fazi bolezni, ko je ta še majhen in ga ženska sama ne more zaznati. Zgodaj odkriti rak dojk praviloma pomeni uspešnejše zdravljenje in boljše preživetje, zdravljenje zgodaj odkritega raka pa je tudi manj obsežno in je zato kakovost življenja bolnic boljša. Kar 80 odstotkov v programu DORA odkritih rakov dojk odkrijemo v zgodnji fazi, ko je bolezen omejena. Prav zato je pomembno, da se ženske na vabilo odzovejo in se presejalne mamografije redno udeležujejo," je poudarila dr. Kovše.

"Zgodaj odkrit rak dojk ne pomeni le večje možnosti ozdravitve, ampak pogosto tudi manj obsežno in manj intenzivno zdravljenje ter s tem manj neželenih učinkov in dolgoročnih posledic," pa je dejala doc. dr. Erika Matos, specialistka internistične onkologije v mamarnem timu na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Kot je dejala, diagnoza raka dojk danes ni enaka diagnozi raka dojk pred dvajsetimi leti – možnosti zdravljenja so bistveno boljše, zdravljenje pa je vse bolj prilagojeno značilnostim tumorja in posamezni bolnici. "Zato je pomembno, da ženske poznajo svoje dojke, so pozorne na morebitne spremembe in ob novi spremembi ne odlašajo z obiskom zdravnika," je dejala dr. Matos.

Zdravnici sta poudarili, da je presejanje za raka dojk namenjeno ženskam, ki nimajo nobenih težav, če pa same zatipajo ali opazijo kakšno spremembo na dojki, pa naj nikar ne čakajo na vabilo iz DORA, temveč naj čim prej obiščejo zdravnika.

Vir celotnega besedila: Europa Donna