Rak dojke: Poznavanje simptomov je prvi korak

Stopnja preživetja bolnic z rakom dojke se uspešno povečuje, hkrati pa beležimo vztrajen upad umrljivosti zaradi te bolezni. Ta pozitivni trend je v veliki meri rezultat obsežne podpore kampanjam ozaveščanja in finančne podpore raziskavam na področju raka dojke. Napredek pri presejalnih metodah za zgodnje odkrivanje raka dojke zdravstvenim delavcem omogoča postavitev diagnoze v zgodnejših stadijih bolezni. 

Zgodnejše odkrivanje bistveno poveča možnosti za popolno ozdravitev. Tudi v primerih, ko raka dojke ni mogoče pozdraviti, obstaja več naprednih terapevtskih pristopov, ki omogočajo podaljšanje življenjske dobe bolnic. Najnovejša dognanja v raziskavah raka dojke ključno pripomorejo k izbiri najučinkovitejših načrtov zdravljenja, s čimer se optimizirajo terapevtski rezultati.

Obstaja več vrst raka dojke, ki se razlikujejo po tem, iz katerih celic v dojki izvirajo in kako se širijo. Med najpogostejšimi tipi najdemo:

Angiosarkom: Ta redka oblika raka izvira iz krvnih ali limfnih žil, ki se nahajajo v ali pod kožo dojke.

Duktalni karcinom in situ (DCIS): Gre za zgodnjo, neinvazivno obliko raka, kjer celice v mlečnih vodih dojke postanejo rakave, a se še niso razširile v okoliško tkivo. DCIS velja za neinvazivno obliko.

Vnetni rak dojke: To je redka in agresivna oblika raka dojke, ki se kaže s hitrim širjenjem rakavih celic skozi limfne žile v koži dojke. Koža dojke postane rdeča, otekla in videti "pomarančasta".

Invazivni lobularni karcinom: Ta oblika raka izvira iz mlečnih žlez (lobulov) in se je razširil v okoliško maščobno tkivo dojke. Pogosto ga je težje zaznati kot invazivni duktalni karcinom, ker ne tvori vedno jasne bulice.

Lobularni karcinom in situ (LCIS): Podobno kot DCIS je tudi LCIS neinvazivna sprememba celic. Vendar pa se nahaja v lobulih (mlečnih žlezah) in čeprav sam po sebi ni rak, poveča tveganje za razvoj invazivnega raka dojke.

Posebne situacije in oblike vključujejo tudi:

Rak dojke pri moških: Čeprav redkejši kot pri ženskah, lahko tudi moški zbolijo za rakom dojke. Najpogosteje gre za invazivni duktalni karcinom.

Pagetova bolezen dojke: Ta redka oblika se začne v mlečnih kanalih in se širi na kožo bradavice in kolobarja. Pogosto jo spremlja rak v globljih delih dojke.

Ponavljajoči se rak dojke: To je rak dojke, ki se pojavi po zaključenem zdravljenju prvotnega raka. Lahko se ponovi v isti dojki, v območju pazduhe ali v drugih delih telesa (metastatski rak).

Zgodnje odkrivanje je ključnega pomena za uspešno zdravljenje. Pomembno je poznati znake in simptome, ki jih ne smemo spregledati. Najpogostejši znaki vključujejo:

Nenavadne bule ali zadebelitve: V dojki ali pazduhi se lahko pojavi občutek zatrdline ali bulice, ki se na otip razlikuje od okoliškega tkiva. Bodite pozorni na kakršne koli spremembe v teksturi tkiva dojke.

Spremembe na bradavicah: Bradavice se lahko začnejo vleči navznoter (retrakcija bradavic), postanejo sploščene ali pa opazite kakršne koli izcedke (ki niso mleko), še posebej, če je krvav. Včasih se na območju bradavice lahko pojavi srbečica ali luščenje, podobno kot pri ekcemu.

Spremembe na koži dojke: Koža lahko postane rdeča, vneta, izbočena ali pa pridobi videz pomarančne lupine (koža, ki je postala debelejša in gostejša, z majhnimi vdolbinicami). Pri ljudeh z različnimi toni kože so lahko te spremembe videti različno; pri svetlejši koži rdeče ali rožnato, pri temnejši koži pa lahko postane temnejša ali rdečkasto-vijolična.

Spremembe v velikosti ali obliki: Dojka se lahko nenadoma poveča, zmanjša ali pa spremeni svojo naravno obliko brez očitnega vzroka.

Spremembe kože nad dojko: Poleg zgoraj omenjenih sprememb je lahko koža nad dojko vdolbena, podobno kot pri celulitu, ali pa se koža vleče navznoter.

Luščenje ali razjede na koži: Prizadeto območje kože na dojki ali bradavici se lahko začne luščiti, ustvarjati krasto ali celo razjede, ki se ne celijo.

Vsaka sprememba na dojki, ki vztraja dlje časa, zahteva posvet z zdravnikom. Samopregledovanje in redni preventivni pregledi, kot je mamografija, so ključni za zgodnje odkrivanje raka dojke in posledično boljše terapevtske izide.

Če v dojki odkrijete bulico ali drugo spremembo, se naročite na pregled pri zdravniku ali drugem zdravstvenem delavcu. Ne čakajte na naslednji mamograf, da bi ugotovili, ali je odkrita sprememba rak dojke. Poročajte o vseh spremembah v dojkah, tudi če je nedavni mamograf pokazal, da ne gre za raka dojke!

Vir: Mayo Clinic