Začenja se mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk

Ob pričetku rožnatega oktobra, mednarodnega meseca ozaveščanja o raku dojk, je Onkološki inštitut Ljubljana zapisal, da je rak dojk v razvitem svetu in tudi v Sloveniji najpogostejši rak pri ženskah. Onkološki inštitut Ljubljana se v rožnatem oktobru pridružuje pobudam ozaveščanja o tej bolezni ter izpostavlja pomen pravočasnega odkrivanja in učinkovitega zdravljenja raka dojk.

Dr. Simona Borštnar, dr. med., internistka onkologinja v Sektorju internistične onkologije na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI Ljubljana), vodja mamarnega tima na OI Ljubljana: Tudi v letu 2026 nadaljujemo z dobro oskrbo bolnic in bolnikov z rakom dojk v Sloveniji ter ohranjamo visoko raven zdravljenja, ki smo jo vzpostavili v preteklih letih. V kirurgiji sledimo trendu deeskalacije, pri čemer bolnicam, kjer je to onkološko varno, omogočimo manj obsežne posege in jim tako izboljšamo kakovost življenja po zdravljenju. Na področju obsevanja imamo na voljo vse sodobne obsevalne tehnike, kar omogoča natančno in prilagojeno zdravljenje glede na obseg bolezni. Sistemsko zdravljenje zgodnjega in razsejanega raka dojk ostaja usklajeno z najnovejšimi mednarodnimi smernicami, hkrati pa nadaljujemo tudi naša prizadevanja na področju celostne rehabilitacije in spodbujanja bolnic k redni telesni dejavnosti, ki pomembno prispeva h kakovosti življenja in dolgoročnemu izidu zdravljenja.

Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah v razvitem svetu, tudi v Sloveniji. Po zadnjih podatkih Registra raka RS, ki deluje na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je v obdobju 2019–2023 v Sloveniji povprečno letno za invazivnim rakom dojk zbolelo 1.494 žensk, umrlo pa 439. V letu 2023 je za invazivnim rakom dojk zbolelo 1.447 oseb, od tega 1.429 žensk in 18 moških, umrlo pa 435 žensk in 3 moški (vir: SLORA).

Število novih bolnic je podobno kot v letu 2022, ko je za rakom dojk zbolelo 1.510 žensk. V zadnjih desetih letih je trend novih primerov raka (incidenca) stabilen, podobno je pri umrljivosti, ki sicer nekoliko upada, vendar ne statistično značilno.

V grobem govorimo o neinvazivnih rakih (okoli sto na leto) in invazivnih rakih (okoli 1.500 letno). Med invazivnimi raki pa te v grobem ločimo na hormonsko odvisne in hormonsko neodvisne ter HER2-pozitivne in HER2-negativne. Hormonska odvisnost pomeni, da so na rakavih celicah prisotni estrogenski in/ali progesteronski receptorji. Večina, kar tri četrtine rakov dojk, je hormonsko odvisnih. HER2-pozitivnost pa pomeni, da so na rakavi celici prekomerno izraženi receptorji, ki prek rastnih dejavnikov sprejemajo signale za razmnoževanje rakavih celic. HER2-pozitivnih rakov je okoli 15 do 20 odstotkov. Če rakave celice ne izražajo niti estrogenskih in/ali progesteronskih niti HER2-receptorjev, pa govorimo o t. i. trojno negativnih rakih. Teh je okoli 15 do 20 odstotkov.

Med dokazane nevarnostne dejavnike raka dojk poleg spola in starosti uvrščamo še reproduktivne, hormonske in genetske dejavnike ter dejavnike življenjskega sloga. Večja ogroženost je pri ženskah, ki so dobile prvo menstruacijo pred 12. letom in prišle v menopavzo po 50. letu starosti, ter tudi pri tistih, ki niso rodile ali so prvič rodile po 30. letu. Z večjo ogroženostjo je povezano tudi dolgotrajno nadomestno hormonsko zdravljenje v menopavzi, prejšnji rak dojk, nekatere benigne bolezni dojk in rak dojk v družini. Med nevarnostnimi dejavniki življenjskega sloga so najpomembnejši pitje alkohola, debelost po menopavzi in telesna nedejavnost.

Možnost za ozdravitev je praviloma velika, če je rak dojk odkrit pravočasno, ko je še v zgodnji fazi razvoja. Pomembna preiskava za zgodnje odkrivanje raka dojk je mamografija, ki lahko odkrije raka, ko je še netipen. Pomembno vlogo pri zgodnjem odkrivanju raka dojk ima tudi ženska sama, saj lahko s samopregledovanjem oz. pozornostjo na pojav sprememb v dojkah, na koži dojk in na bradavicah odkrije novonastale in neobičajne spremembe ter se o njih posvetuje s svojim zdravnikom.

V Sloveniji imamo uspešen državni presejalni program za raka dojk DORA, ki deluje po evropskih smernicah kakovosti in po doseženih rezultatih sodi med najuspešnejše evropske presejalne programe za raka dojk. V program so vključene ženske med 50. in 69. letom starosti, ki jih vsaki dve leti povabijo na mamografijo. V zadnjih letih se ga udeležuje že 78 odstotkov vseh povabljenih žensk. V programu DORA med navidezno zdravimi ženskami z mamografijo odkrivajo bolezen na začetni stopnji, ko ženska sama spremembe še ne more zatipati. Mamografija je strokovno dokazano najzanesljivejša metoda za zgodnje odkrivanje raka dojk v tej starostni skupini in najbolj primerna za organizirano presejanje. Zgodaj odkrit rak dojk praviloma pomeni bistveno uspešnejše in manj obsežno zdravljenje ter boljše preživetje in boljšo kakovost življenja bolnic. Ključni cilj programa DORA pa je z zgodnjim odkrivanjem raka dojk zmanjšati število smrti zaradi te bolezni v ciljni populaciji.

V letu 2025 so v programu DORA slikali 112.468 žensk in pri 655 ženskah odkrili raka dojk. Večina odkritih rakov v programu DORA je majhnih in omejenih na dojko. Letos so v prvi polovici leta opravili že 65.004 mamografije, udeležba povabljenih žensk pa je prvič presegla 80 %. Raka dojk so odkrili pri 329 ženskah, večinoma na začetni stopnji bolezni.

V programu DORA so septembra letos zaključili z vabljenjem žensk v pilotno raziskavo za širitev s starostne skupine 50–69 let na 45–74 let, ki je bila izvedena skladno z dokazi za učinkovitost presejanja tudi pri mlajših in starejših ženskah, na katerih temeljijo zadnja priporočila Sveta Evropske unije. V okviru raziskave, ki poteka od avgusta 2025 in bo zaključena do konca leta 2026, je bilo povabljenih na presejalno mamografijo 2.150 žensk iz sedmih občin osrednjeslovenske regije (Ljubljana, Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, Velike Lašče, Škofljica in Medvode). Namen raziskave je pridobiti ključne podatke o udeležbi, dodatnih preiskavah, komunikacijskem pristopu in prilagoditvi načrta za kakovostno postopno širitev programa v prihodnosti.

V programu DORA ženskam svetujejo, da se redno udeležijo presejalne mamografije in da si med dvema zaporednima mamografijama redno opazujejo in pregledujejo svoje dojke. Če opazijo kakršnekoli spremembe, naj se obrnejo na svojega osebnega zdravnika ali ginekologa, ki jih bo po strokovni presoji napotil na pregled v center za bolezni dojk.

Samopregledovanje in poznavanje svojih dojk je pomembno ne glede na starost. Vsaka ženska naj že v mladosti začne s samoopazovanjem in se tako navadi, kaj je za njene dojke normalno na otip in izgled. Tako lahko hitro zazna, če je kaj drugače; zgodaj zatipa neobičajne zatrdline in opazi spremembe, na katere morda sicer ne bi bila pozorna. Predmenopavzne ženske naj samopregled izvedejo vedno na isti dan po menstruaciji, pomenopavzne ženske pa naj si izberejo določen dan v mesecu.

Onkološki inštitut Ljubljana poudarja, da je potrebno sistematično pretipati obe dojki, pa tudi pazduhi in predel nad ključnico. Poleg novonastalih zatrdlin je potrebna tudi pozornost glede spremembe v velikosti ter obliki dojk in barvi kože, uvlečenosti bradavic ali izcedka iz bradavic.

Če ženska sama zatipa zatrdlino ali opazi druge spremembe na dojkah, naj obišče svojega ginekologa ali družinskega zdravnika, ki jo bo po strokovni presoji napotil v najbližji center za bolezni dojk, kjer bodo opravili ustrezne preiskave.

Okoli 70 % slovenskih bolnikov z rakom dojk se zdravi na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Zdravljenje raka dojk je multidisciplinarno, sestavljeno iz lokalnega zdravljenja (kirurgija, obsevanje) in sistemskega zdravljenja (kemoterapija, hormonsko zdravljenje, tarčna zdravila, imunoterapija). Pristop je odvisen od podtipa raka dojk in obsega bolezni. Pri zgodnjem raku, ki je omejen na dojko in je majhen, se zdravljenje največkrat prične z operacijo, ki ji praviloma sledi sistemsko zdravljenje, pri večini bolnic pa tudi pooperativno obsevanje. Pri večjih rakih, ki tvorijo zasevke v pazdušnih bezgavkah, predvsem pa pri lokalno napredovali bolezni, pričnemo s sistemskim zdravljenjem (navadno s kemoterapijo v kombinaciji s tarčnim zdravilom), ki ji sledi operacija, obsevanje in mnogokrat še druga vrsta sistemskega zdravljenja. V prvem zdravljenju raka je 82 odstotkov bolnikov operiranih, 91 odstotkov zdravljenih z eno ali več vrstami sistemskega zdravljenja, 69 odstotkov pa dodatno še obsevanih.

Bolnice z razsejano boleznijo zdravimo z zaporedjem več različnih sistemskih zdravljenj. Na voljo je vedno več zdravil, s katerimi podaljšujemo življenje in izboljšujemo ali ohranjamo kakovost življenja. Poleg kemoterapije in različnih hormonskih zdravil, ki jih v zdravljenju uporabljamo že več desetletij, imamo na voljo tudi tarčna zdravila, kot so monoklonska protitelesa, ki so usmerjena proti HER2, v zadnjih letih pa pri rakih s prisotnimi hormonskimi receptorji zdravimo s kombinacijo hormonskega zdravljenja in zaviralci različnih celičnih tarč, kot so od ciklina odvisne kinaze 4/6, mTOR, PIK3CA, AKT in PTEN. Med ta zdravila spadajo inavolisib, kapivasertib, alpelisib in everolimus. Del bolnic z razsejanim trojno negativnim rakom, ki ustrezajo kriterijem, zdravimo z imunoterapijo, pri bolnicah z zarodno mutacijo BRCA1/2 pa z zaviralci PARP. Konjugata monoklonskih protiteles sacituzumab govitekan in trastuzumab derukstekan sta še izboljšala obvladljivost razsejanega raka dojk.

V zadnjem letu smo začeli predpisovati tudi več novih tarčnih zdravil za zgodnji rak dojk. Pomembna novost zadnjih let je dopolnilno zdravljenje z zaviralci od ciklina odvisnih kinaz 4/6, s katerimi zmanjšamo možnost ponovitve bolezni.

Že dobra tri leta je na voljo abemaciklib, ki ga v trajanju dveh let dodamo dopolnilni hormonski terapiji. Aprila lani pa smo pričeli zdraviti tudi z ribociklibom, ki je primeren za več bolnikov in ga dodajamo hormonski terapiji za obdobje 3 let. Dobro leto dni smo imeli na voljo program donacije ribocikliba za dopolnilno zdravljenje, trenutno pa ga nimamo na voljo in čakamo na njegovo uvrstitev na listo zdravil.

Vir celotnega besedila: Onkološki inštitut Ljubljana