Globoka venska tromboza: 7 stvari, ki jih morate vedeti

Dejavniki tveganja za nastanek krvnih strdkov vključujejo naslednje okoliščine: anamnezo predhodnih krvnih strdkov, obremenjeno družinsko zgodovino v zvezi s tovrstnimi obolenji ter starostno obdobje nad 40 let. Venski pretok v globokih venah spodnjih okončin je namreč tesno povezan z aktivnostjo mišičja, ki s svojim delovanjem usmerja venski odtok krvi proti srcu in pljučem. V primeru daljše fizične neaktivnosti prihaja do zastajanja krvi v spodnjih okončinah, kar posledično znatno poveča tveganje za pojav tromboze.

- Dolgotrajno sedenje. Eden izmed pogostih dejavnikov tveganja predstavlja večurno sedenje, bodisi med dolgimi leti bodisi pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, kot so neprekinjeno delo za pisalno mizo, dolgotrajno igranje videoiger ali dolgotrajno brskanje po spletu.

- Starost in spol. Moški v starostnem obdobju med 45. in 60. letom starosti so izpostavljeni nekoliko večjemu tveganju za razvoj omenjenega stanja.

- Genetska predispozicija. Dedovanje določenih genetskih zapisov, kot je denimo faktor V Leiden, lahko povzroči povečano nagnjenost h koagulaciji krvi. Čeprav sama genetska prisotnost običajno ne zadostuje za znatno povečanje tveganja, lahko v povezavi z drugimi dejavniki pomembno prispeva k razvoju stanja.

Nosečnost in poporodno obdobje: V obdobju pričakovanja otroka naraste raven estrogena, kar poveča nagnjenost k strjevanju krvi. Uporaba hormonske kontracepcije ali hormonske nadomestne terapije prav tako povečuje tveganje za razvoj globoke venske tromboze, saj številni tovrstni pripravki vsebujejo estrogen.

Genetske motnje strjevanja krvi: Nekateri posamezniki so že ob rojstvu nagnjeni k motnjam v sistemu koagulacije. Takšna stanja lahko povzročijo povečano gostoto krvi, kar otežuje njen naraven pretok skozi vaskularni sistem.

Debelost: Povečana telesna teža pomembno vpliva na zdravstveno stanje. Višja vrednost indeksa telesne mase je povezana z večjim tveganjem za razvoj globoke venske tromboze. Strokovnjaki domnevajo, da lahko prekomerno kopičenje maščobnega tkiva v predelu trebuha ovira optimalen pretok krvi skozi globoke vene. Poleg tega debelost negativno vpliva na biokemično sestavo krvi, spodbuja vnetne procese ter povečuje dovzetnost za razvoj sladkorne bolezni, kar posledično zvišuje tveganje za nastanek krvnih strdkov.

Prisotnost drugih zdravstvenih stanj: Posamezniki z diagnosticiranimi srčnimi ali pljučnimi obolenji ter vnetnimi črevesnimi boleznimi so izpostavljeni povečanemu tveganju za nastanek globoke venske tromboze. Enaka stopnja tveganja velja za osebe, ki se soočajo z onkološkimi obolenji ali so v procesu njihovega zdravljenja.

Poškodbe žilnega sistema: Ob hudih mišičnih poškodbah ali zlomih kosti lahko pride do poškodbe notranje stene bližnjih ven, kar znatno poveča verjetnost tvorbe krvnih strdkov. Prav tako k povečani nagnjenosti h globoki venski trombozi prispevajo obsežnejši kirurški posegi v predelu trebušne votline, medenice, kolkov ali spodnjih okončin.

Nekaterih dejavnikov tveganja za razvoj globoke venske tromboze, kot je denimo genetska predispozicija, žal ni mogoče neposredno vplivati. Vseeno pa lahko s prilagoditvijo določenih življenjskih navad bistveno zmanjšate verjetnost za pojav tega zdravstvenega stanja.

Izogibajte se dolgotrajnemu sedenju. Priporočljivo je, da na vsaki dve uri vstanete, se razgibate ali se sprehodite. V kolikor opravljate sedeče delo za računalnikom, si nastavite časovnik kot opomnik za redno gibanje. Koristne so tudi vaje za stopala med sedenjem; izvajajte ritmično dvigovanje pet ob tleh s fiksiranimi prsti ali obratno, s čimer boste spodbudili cirkulacijo v spodnjih okončinah.

Po kirurškem posegu svetujemo čimprejšnjo mobilizacijo, saj s tem bistveno zmanjšate tveganje za nastanek krvnih strdkov. K vzdrževanju ustreznega pretoka krvi v venah prav tako pripomore preprosto razgibavanje in dvigovanje nog med počitkom v postelji.

V primeru utemeljenega suma na tveganje za globoko vensko trombozo se obvezno posvetujte s svojim zdravnikom. Ta vam lahko po strokovni presoji predpiše ustrezna zdravila za preprečevanje strdkov oziroma priporoči uporabo kompresijskih nogavic. Omenjene nogavice s svojo specifično stopenjsko kompresijo, ki je najmočnejša v predelu gležnjev in se proti vrhu enakomerno zmanjšuje, učinkovito preprečujejo zastajanje krvi v spodnjih okončinah.

V primeru daljšega potovanja z vlakom, letalom ali osebnim vozilom vam svetujemo, da se redno razgibate in vstanete s svojega sedeža. Priporočljiva je izbira ohlapnih oblačil ter zadosten vnos tekočine, pri čemer se izogibajte uživanju alkohola. Ustrezna hidracija telesa preprečuje zoženje krvnih žil, s čimer se zmanjšata tveganje za nastanek nevarnih krvnih strdkov.

Redna telesna vadba dokazano zmanjšuje tveganje za nastanek krvnih strdkov, pri čemer je že zmerna, a dosledna hoja izjemno koristen ukrep.

Doseganje optimalne telesne teže ter opustitev kajenja sta ključna elementa preventivnega delovanja. V primeru prisotnosti bolezni srca, sladkorne bolezni ali drugih kroničnih obolenj dosledno upoštevajte strokovna zdravstvena navodila za učinkovito obvladovanje vašega zdravstvenega stanja.

Vir: webmd