Letos že 1750 prijavljenih okužb v Sloveniji: virus, ki je posebej nevaren za majhne otroke, povzroča hudo drisko in bruhanje

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so do 1. novembra 2026 prejeli že 1750 prijav okužb, pri katerih so najbolj izpostavljeni majhni otroci, zlasti dojenčki in otroci do četrtega leta starosti. Virus lahko povzroči nenadno bruhanje, vodeno drisko, bolečine v trebuhu in vročino. Največja nevarnost je dehidracija, ki lahko pri najmlajših nastopi zelo hitro in zahteva bolnišnično zdravljenje.

Podatki NIJZ kažejo, da je bilo do vključno 44. tedna oziroma 1. novembra 2026 v Sloveniji prijavljenih 1750 primerov rotavirusnih okužb. Med obolelimi je bilo 805 moških in 945 žensk. Zabeležili so tudi 12 izbruhov. Najvišjo stopnjo obolevnosti so ugotovili v koroški statistični regiji, kjer je znašala 216,1 primera na 100.000 prebivalcev. Najbolj izpostavljena starostna skupina so bili otroci, stari od enega do štirih let. Podatki kažejo, da rotavirus ostaja pomemben povzročitelj črevesnih okužb v Sloveniji. Okužijo se lahko ljudje vseh starosti, vendar je bolezen praviloma najtežja pri majhnih otrocih.

Rotavirus je zelo nalezljiv virus, ki povzroča vnetje prebavil. Od okužbe do pojava simptomov običajno mine od enega do treh dni. Bolezen se pogosto začne nenadoma. Najznačilnejši simptomi so:

- vodena driska, ki se lahko ponavlja večkrat na dan;

- bruhanje;

- krčevite bolečine v trebuhu;

- povišana telesna temperatura;

- izguba apetita;

- utrujenost in splošno slabo počutje.

Pri nekaterih otrocih se lahko pojavijo tudi blagi prehladni znaki. Bolezen običajno traja od pet do sedem dni, vendar lahko težave trajajo tudi dlje. Odrasli lahko okužbo prebolijo z blažjimi simptomi ali celo brez njih, kljub temu pa lahko virus prenašajo na druge.

Največja nevarnost rotavirusne okužbe je izguba tekočine in elektrolitov zaradi bruhanja in driske. Pri dojenčkih in majhnih otrocih lahko dehidracija nastopi precej hitreje kot pri odraslih. Otroci imajo manjše zaloge tekočine, zato lahko že nekaj ur intenzivnega bruhanja in driske povzroči resno izsušitev. V hujših primerih je potrebno bolnišnično zdravljenje in nadomeščanje tekočine z infuzijo. Starši morajo biti pozorni predvsem na naslednje opozorilne znake:

- otrok urinira bistveno manj kot običajno ali ima zelo malo mokrih plenic;

- ima suha usta in jezik;

- ob joku nima solz ali jih je zelo malo;

- ima udrte oči;

- je nenavadno zaspan, brezvoljen ali težko odziven;

- ima hladno kožo in je izrazito oslabel.

Če otrok ne more zadržati tekočine, kaže znake dehidracije ali je nenavadno zaspan in slabo odziven, je potrebna takojšnja zdravniška pomoč.

Rotavirus se najpogosteje prenaša po fekalno-oralni poti, torej z delci blata okužene osebe, ki prek rok, predmetov, hrane ali vode pridejo v usta drugega človeka. Do okužbe lahko pride zelo hitro, zlasti v vrtcih, jaslih in družinah z majhnimi otroki. Otrok se lahko okuži, ko se dotakne onesnažene igrače, kljuke ali druge površine, nato pa z rokami seže v usta. Virus je zelo kužen in lahko na površinah preživi več ur.

Zelo pomembno je tudi, da se velike količine virusa izločajo z blatom okužene osebe. Izločanje se lahko začne že pred pojavom simptomov in traja tudi po tem, ko se otrok počuti bolje. Okužba se lahko širi tudi ob bruhanju, saj se lahko kužni delci razpršijo v okolico.

Za rotavirus ni posebnega protivirusnega zdravila. Zdravljenje je podporno, njegov glavni cilj pa je preprečevanje dehidracije. Najpomembnejše je nadomeščanje izgubljene tekočine in elektrolitov. Pri driski in bruhanju so lahko koristne oralne rehidracijske raztopine, ki so na voljo v lekarnah. Otroku jih ponudimo pogosto in v majhnih količinah, saj lahko večja količina tekočine naenkrat sproži novo bruhanje.

Če je otrok dojen, je treba z dojenjem nadaljevati. Posebna dieta praviloma ni potrebna, pomembno pa je, da otrok dobi dovolj tekočine in hrane, kolikor jo lahko zaužije. Antibiotiki pri rotavirusni okužbi ne pomagajo, saj delujejo proti bakterijam, ne proti virusom. Tudi zdravil za ustavljanje driske pri majhnih otrocih ne uporabljamo brez posveta z zdravnikom. Če otrok zaradi bruhanja ne more zaužiti dovolj tekočine ali se pojavijo znaki dehidracije, mora o nadaljnjem zdravljenju odločiti zdravnik.

Eden najpomembnejših ukrepov za zaščito dojenčkov je cepljenje proti rotavirusnim okužbam. Cepivo je namenjeno majhnim otrokom in se ne daje z injekcijo, temveč v obliki kapljic v usta. Na voljo sta dve cepivi. Glede na uporabljeno cepivo otrok prejme dva ali tri odmerke. Cepljenje se začne že v zgodnjem dojenčkovem obdobju, saj ga je treba zaključiti do določene starosti. Zato je pomembno, da se starši o njem pravočasno pogovorijo s pediatrom. Cepljenje ne zagotavlja popolne zaščite pred vsako okužbo, vendar pomembno zmanjša tveganje za težji potek bolezni in zaplete, predvsem hudo drisko in dehidracijo.

Ker se rotavirus zelo hitro širi, je pomembna dosledna higiena, zlasti v gospodinjstvih z majhnimi otroki. NIJZ priporoča:

- temeljito in pogosto umivanje rok z milom in vodo, zlasti po previjanju in uporabi stranišča;

- pravilno in higiensko odstranjevanje umazanih plenic;

- redno čiščenje in razkuževanje površin, igrač ter predmetov, ki se jih otrok pogosto dotika;

- temeljito čiščenje površin, onesnaženih z izbruhanino ali blatom;

- redno prezračevanje prostorov.

Otrok, ki ima drisko ali bruha, naj ne obiskuje vrtca ali šole. O vrnitvi v kolektiv naj starši upoštevajo navodila zdravstvenih strokovnjakov in ustanove. Rotavirusna okužba je pogosta, vendar je pri dojenčkih in majhnih otrocih ne smemo podcenjevati. Najpomembneje je pravočasno prepoznati znake dehidracije, otroku zagotavljati dovolj tekočine in se o možnosti cepljenja pogovoriti s pediatrom.

Viri: NIJZ, Evropski portal za informacije o cepljenju, ECDC, WHO