A junija leta 2013, ko je bila Lucy ravno na usposabljanju za svojo novo službo v Londonu, jo je nenadoma pričelo srbeti vse telo. Čeprav na koži ni bilo izpuščajev ali pikov, je bila srbečica neznosna. ''Poklicala me je in povedala, da jo srbi vse telo. Ni bila tip osebe, ki bi iz muhe delala slona, zato sem vedel, da mora biti res hudo,'' se spominja Liam. 

Lucy je šla do bližnjega medicinskega centra, kjer so ji dejali, da ima verjetno garje in ji predpisali losijon, ki naj bi pomagal. A bilo ni nič bolje. ''Ko se je vrnila domov, je bila njena koža že popolnoma okrvavljena od praskanja. Šla je k osebnem zdravniku in predpisal ji je antihistaminike, saj je mislil, da ima alergijo.'' V resnici Lucy ni trpela ne za garjami ne za alergijo. Imela je raka.

V njenem žolčevodu znotraj jeter je tiho rasla redka oblika smrtonosnega tumorja. Edini simptom, ki je kazal nanj, pa je bila srbečica. A na pravo diagnozo je čakala še štiri mesece, čeprav je bila nenehno pri zdravniku in tožila zaradi svojih vse bolj neznosnih težav. ''V trenutku, ko so nama povedali, da ima raka, se je sesula. Zajokala je in se naslonila na mojo ramo,'' se spominja njen mož Liam. ''To je bil velik šok za oba. Trudil sem se, da ne bi jokal – želel sem ostati močan zanjo.''

Rak žolčevoda je sicer v Britaniji v porastu, a je kljub vsemu redka oblika raka. ''Leta 1968 je bilo vsako leto le 40 primerov, danes pa jih diagnosticiramo že okoli 1900 na leto,'' je za britanski Mail Online pojasnil profesor Simon Taylor Robinson iz univerze Imperial College v Londonu.

Zdravniki so paru morali povedati, da je rak pri mladi Lucy preveč napredoval, da bi ga lahko operativno odstranili. Zdravniki so ji lahko ponudili le kemoterapijo. Pristala je nanjo in z njo pričela v prvem tednu novembra 2013. ''Bila je odločena, da bo kemoterapija delovala. Niti enkrat se nisva pogovarjala o možnosti, da bi umrla,'' se spominja Liam. Mladoporočenca sta se mesec dni kasneje poročila, Lucy pa je čakal še en cikel kemoterapije. ''Bila je najlepša nevesta. Sploh ni bila videti bolna. Ni se niti počutila, da bi bilo z njo lahko kaj narobe.''

Kljub vsemu pa je nekaj dni pred božičem nenadno omedlela. Hitro so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so odkrili, da ima notranje krvavitve, saj je tumor stisnil veno v njenih jetrih. Zdravniki so Liamu rekli, da ji ne morejo več pomagati. Besede so vanj zarezale kot močno rezilo. ''To je bilo nekaj najhujšega, kar sem slišal v življenju.'' 

Dva dni po valentinovem so ji skušali narediti obvod vene, a je bila prešibka. Med operacijo je umrla. ''Počutil sem se povsem nemočnega. To je bila ženska, s katero sem nameraval preživeti naslednjih 40, 50 let, in kar na enkrat je ni bilo več, sam pa tega nisem mogel preprečiti. Tri ure po tem, ko je umrla, sem sedel ob njej in se pogovarjal z njo. Opravičeval sem se ji, ker je nisem mogel rešiti.''

Leto dni kasneje Liam še kar ne more verjeti, da je tako nenavadno izgubil ljubezen svojega življenja. A ni bilo pomoči. Danes še vedno išče smisel v tej zgodbi in skuša razumeti, zakaj se je jima je kaj takega pripetilo. A je odločen, da bo povečal osveščenost o tej redki obliki raka. Zgodnja diagnoza pri vsaki obliki raka namreč pomeni več možnosti za preživetje. 

Kaj je žolčevod?

Žolčevod je majhna, cevi podobna nit, ki povezuje jetra s tankim črevesjem. ''Omogoča prenos odpadnih snovi iz jeter v črevo, preko njega pa se nato škodljive snovi izločijo iz telesa,'' je pojasnil profesor Taylor-Robinson. To vključuje odpadne snovi, ki se ustvarijo v telesu in toksine, ki jih vnesemo v telo. Poleg tega pomaga tudi pri prebavi maščob. Ko je tumor rasel v žolčevodu mlade Lucy, so se odpadne snovi, ki bi se morale izločiti v prebavila, pričele nabirati v telesu. Telo jih je odlagalo v podkožje, zato sta se je pojavila draženje kože in srbečica. Kljub temu bolezen običajno ostaja neopazna, vse dokler bolnik ne dobi zlatenice. To se zgodi, ko se v žolču nabere bilirubin in kožo ter tkiva telesa obarva rumeno.