Otrok, ki bere, razvija več kot le besedni zaklad: kaj o vplivu branja pravi znanost

Branje presega zgolj raven pridobivanja šolskih veščin. S poslušanjem pripovedi otrok sistematično bogati svoj besedni zaklad, poglablja razumevanje kompleksnih medosebnih odnosov in čustvenih stanj ter razvija kognitivno zmožnost sledenja strukturiranemu pripovednemu toku.

Čeprav je knjiga videti preprosta, ne glede na to, o kakšnem žanru govorimo, je branje za otroka zahteven miselni proces. Zahteva sočasno uporabo različnih sposobnosti, kot so pozornost, razumevanje jezika in spomin. Vse pa se začne z osnovo: ko otrok posluša zgodbe in si knjige ogleduje skupaj z odraslimi. Prav zato Ameriška akademija za pediatrijo (AAP) že dolgo poudarja, da skupno branje ni samo priprava na šolo, ampak pomemben del zgodnjega razvoja. Njeno posodobljeno poročilo iz leta 2024 skupno branje povezuje z jezikovnim, kognitivnim in socialno-čustvenim razvojem ter z razvojem zgodnjih možganskih omrežij, povezanih z branjem.

Ko odrasli berejo otrokom, ti skozi poslušanje bogatijo svoj besedni zaklad in se učijo razumeti zapletenejše stavke. Interaktivno branje je najboljši način za učenje, saj otrok pri njem aktivno sodeluje: odgovarja na vprašanja, opisuje slike in razmišlja o zgodbi. Takšen pogovor spodbuja razvoj govora in čustev. Ob knjigah otroci spoznavajo nove izraze, kot sta denimo razočaran ali presenečen, kar jim pomaga prepoznati in razumeti lastne občutke.

Pravilno branje pomeni več kot le poznavanje črk; pomeni, da otrok zares razume vsebino besedila. To vključuje povezovanje informacij, razumevanje namenov književnih likov in logično sklepanje o dogodkih. Zanimivo je, da je takšno razumevanje tesno povezano s t. i. teorijo uma, kar je naša zmožnost, da prepoznamo čustva in misli drugih ljudi. Obsežna raziskava iz leta 2024 je potrdila, da sta bralno razumevanje in sposobnost razumevanja ljudi močno povezana, čeprav branje samo po sebi nujno ne izboljša teorije uma. Pomembno je le razumeti, da sta obe sposobnosti medsebojno prepleteni.

Branje leposlovja nas postavlja v vlogo drugih ljudi, saj poskušamo razumeti njihove želje in dejanja. Psihologi so preučevali, ali nas to na primer naredi boljše v razumevanju družbenih odnosov. Raziskave potrjujejo, da branje fikcije lahko izboljša našo empatijo in sposobnost razumevanja tujih misli. Vendar pa učinki niso tako veliki, kot se pogosto trdi v javnosti. Znanstveniki poudarjajo, da je povezava med branjem in empatijo precej zapletena, saj je odvisna od posameznega bralca ter vrste literature. Čeprav branje koristi, ni samodejni ključ do popolne empatije. Vsekakor pa k temu pripomore vsaj nekoliko!

Branje leposlovja od bralca zahteva, da si v mislih ustvari podobo dogajanja in čustev likov. Raziskovalci zato pravijo, da so zgodbe simulacije resničnega življenja. Raziskave kažejo, da zgodbe pomagajo pri boljšem razumevanju drugih ljudi, vendar so učinki odvisni od vrste besedila in samega bralca. Še posebej pomembno je, da se o prebrani zgodbi kasneje pogovarjamo, saj pogovor bistveno poveča pozitiven vpliv na socialne sposobnosti. Strokovnjaki kljub tem odkritjem dodajajo, da je na tem področju potrebnih še več raziskav.

Knjige otroku pomagajo razumeti njegova čustva, kot so strah, ljubosumje ali žalost. Ko otrok v zgodbi prepozna občutek nekega lika, ga lažje poimenuje in se o njem pogovori. Pri tem mu pomagamo odrasli. Z vprašanji, kot sta Kako se je lik počutil? in Se ti je že kdaj zgodilo kaj podobnega?, otroka spodbudimo, da poveže zgodbo s svojim doživljanjem. Skupno branje tako pomembno krepi otrokovo čustveno zrelost in odnos med njim ter odraslo osebo.

Otroci ne morejo izkusiti vsega sami, zato jim pri tem pomaga literatura. Kakovostne in raznolike knjige jim omogočajo, da spoznajo življenja drugih ljudi, drugačne družine in tuje kulture. S tem se učijo razumeti širši svet. Ko otrok v zgodbi prepozna samega sebe, se počuti sprejetega in vrednega, hkrati pa spozna, da je pomembno deliti lastne izkušnje.

Branje mladostnikom pomaga pri razumevanju sebe in sveta v obdobju odraščanja. Raziskave kažejo, da so mladi, ki radi berejo, pogosto kognitivno uspešnejši in imajo manj duševnih stisk. Vendar branje ni edini dejavnik, saj na razvoj vplivajo tudi družina, okolje in genetika. Pomembno je dejstvo, da je branje za užitek povezano z vrsto razvojno ugodnih kazalnikov.

Pomembno je ločiti med branjem zaradi šolske obveznosti in branjem za lasten užitek. Kadar otrok sam izbere knjigo ali strip, ki ga zanima, je njegova izkušnja povsem drugačna. Raziskave kažejo, da vsakodnevno branje iz veselja pripomore k boljšemu obnašanju, večji zbranosti ter manjšim čustvenim stiskam pri otrocih. Ker branje ne sme postati zgolj nadležna naloga, je bolje, da otroke spodbujamo z vprašanjem Kaj bi rad prebral?, namesto da jih zgolj opominjamo na obveznosti.

Branje za sprostitev je lahko koristno, saj nam omogoča umik od vsakdana, nas intelektualno bogati, spodbuja empatijo in krepi občutek povezanosti. Vendar moramo biti previdni: knjige niso nadomestilo za strokovno pomoč pri težavah, kot sta tesnoba ali depresija. Za zdravstvene namene se uporablja biblioterapija, ki je strukturirana metoda, popolnoma drugačna od običajnega branja za zabavo.

To je eno pomembnejših vprašanj pri zgodnjem razvoju. Otrok potrebuje odnos. Ko odrasli in otrok skupaj gledata knjigo, sta pozorna na isto stvar. Odrasli se odziva na otrokove komentarje, otrok pa se odziva na vprašanja in razlago odraslega. Ameriško pediatrično združenje poudarja, da je pri branju z otrokom pomembnejše od vsebine knjige to, kako se ob tem povezujete. Redno in prijetno skupno branje krepi vajin odnos, spodbuja otrokov razvoj jezika ter pomaga pri čustvenem razvoju. Zato je za otroka veliko bolje, da mu posvetite deset minut kakovostne in pozorne pozornosti, namesto da hitite skozi čim večje število strani.

Pri majhnem otroku ni treba prebrati vsake strani brez prekinitve. Pravzaprav je koristno, da se odrasli ustavi. Kaj vidiš na sliki? Kam misliš, da bo šel? Zakaj je žalosten? Kaj misliš, da se bo zgodilo? Takšno dialogično branje poveča otrokovo sodelovanje in omogoča, da se iz knjige razvije pogovor. Pri starejšem otroku se vprašanja lahko spremenijo: Zakaj misliš, da je to naredil?, Ali se strinjaš z njim?, Kaj bi se zgodilo, če bi se odločil drugače? Pri mladostniku pa je včasih dovolj, da odrasli pokaže zanimanje za knjigo, ki jo bere.

Če želimo govoriti o bralni kulturi, je pomembno tudi, česa ne smemo narediti. Otroka ni smiselno primerjati z drugimi otroki glede števila prebranih knjig. Ni nujno, da otrok, ki bere največ, bere tudi najbolje ali da bo zaradi tega avtomatično uspešnejši na vseh področjih. Še manj smiselno je ustvarjati občutek, da obstajajo prave in napačne knjige za prosti čas. Če mladostnik bere fantazijo, kriminalko, strip, športno biografijo ali znanstveno fantastiko, je to še vedno branje. Pri branju za užitek je bistveno, da obstaja zanimanje za vsebino in da otrok razvije občutek, da je knjiga nekaj, v kar se lahko samostojno potopi.

Začeti ni treba z velikimi spremembami. Pri majhnem otroku je pomembna rutina. Nekaj minut skupnega branja vsak dan je lahko del večernega rituala. Pri tem ni treba prebrati cele knjige. Pri šolarju je koristno, da ima doma knjige, med katerimi lahko izbira. Pri mladostniku je pogosto najbolj pomembno, da se njegovo branje ne spremeni v nenehen nadzor. In zelo pomemben je zgled. Če odrasli govorijo, da je branje pomembno, sami pa v prostem času skoraj izključno uporabljajo telefon, je sporočilo otroku precej jasno. Če otrok odraslega vidi s knjigo v roki, pa dobi drugačen signal: branje ni samo nekaj, kar moramo početi za šolo. Je nekaj, kar lahko počnemo zase.

Branje za otroke ni pomembno le zaradi šolskih ocen, saj ima veliko širši pomen za njihov razvoj. S knjigami otroci širijo svoj besedni zaklad, odkrivajo nove ideje in se učijo razumeti razmišljanje drugih ljudi. Mladim branje pomaga pri iskanju lastne identitete in spodbuja samostojno razmišljanje. Čeprav raziskave kažejo, da branje iz užitka pozitivno vpliva na možganske sposobnosti in počutje, moramo biti pri teh ugotovitvah previdni. Knjiga ni čarobno zdravilo, je pa nepogrešljiv pripomoček za osebnostno rast.

Čeprav se zdi povezava med pediatrom in knjigo na prvi pogled nenavadna, ideja ni nova. Ameriška akademija za pediatrijo že od leta 2014 priporoča vključevanje spodbujanja zgodnje pismenosti v pediatrično primarno zdravstveno varstvo, posodobljena priporočila iz leta 2024 pa skupno branje od rojstva še naprej opredeljujejo kot pomembno preventivno prakso. Pediatri naj staršem svetujejo razvojno primerno skupno branje ter pomagajo ustvarjati jezikovno bogato in spodbudno domače okolje. Tudi v Sloveniji je ideja dobila zelo konkreten izraz.

Septembra 2026 je Mladinska knjiga predstavila nacionalno pobudo Branje na recept, katere namen je krepitev bralne kulture v Sloveniji. Pobudo je Mladinska knjiga zasnovala v sodelovanju s Sekcijo za primarno pediatrijo in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje v okviru programa ZDAJ. Projekt povezuje področja pediatrije, vzgoje in izobraževanja ter želi spodbujati skupno branje tudi v času, ko zasloni vse bolj tekmujejo za otrokovo pozornost. Poanta recepta pri tem ni, da bi pediater otroku predpisal določeno knjigo. Gre za precej bolj osnovno priporočilo: branje naj postane del otrokovega vsakdana. Znanost potrjuje, da je pri branju ključno, da otrok z njim začne zgodaj, bere brez prisile in v knjigi najde tisto, kar ga zares veseli.

Včasih je to nova beseda. Včasih zgodba o nekom, ki je podoben njemu. Včasih popolnoma drugačen svet. In včasih samo nekaj minut miru ob človeku, ki mu je blizu.

Viri: Klass, P. et al. / American Academy of Pediatrics. Literacy Promotion: An Essential Component of Primary Care Pediatric Practice: Policy Statement. Pediatrics, 2024, 154(6), e2024069090.American Academy of Pediatrics. Literacy Promotion: An Essential Component of Primary Care Pediatric Practice: Technical Report. Pediatrics, 2024, 154(6), e2024069091. American Academy of Pediatrics. Literacy Promotion: An Essential Component of Primary Care Pediatric Practice. Pediatrics, 2014. Starejša različica priporočil, na katero se sklicuje tudi posodobitev iz leta 2024. Dodell-Feder, D., Tamir, D. I. Fiction reading has a small positive impact on social cognition: A meta-analysis. Journal of Experimental Psychology: General, 2018, 147(11), 1713–1727. Wimmer, L., Currie, G., Friend, S., Wittwer, J., Ferguson, H. J. Cognitive effects and correlates of reading fiction: Two preregistered multilevel meta-analyses. Journal of Experimental Psychology: General, 2024, 153(6), 1464–1488. Sun, Y.-J. et al. Early-initiated childhood reading for pleasure: associations with better cognitive performance, mental well-being and brain structure in young adolescence. Psychological Medicine, 2024, 54(2), 359–373. Mak, H. W., Fancourt, D. Longitudinal associations between reading for pleasure and child maladjustment: Results from a propensity score matching analysis. Social Science & Medicine, 2020, 250, 112971. Rezende, J. F., Shigaeff, N. The effects of reading and watching fiction on the development of social cognition: a systematic review. Dementia & Neuropsychologia, 2023. Bal, P. M., Veltkamp, M. How does fiction reading influence empathy? An experimental investigation on the role of emotional transportation. PLoS ONE, 2013, 8(1), e55341. Kidd, D. C., Castano, E. Reading literary fiction improves theory of mind. Science, 2013. Mladinska knjiga. Branje na recept – predstavitev nacionalne pobude za krepitev bralne kulture v Sloveniji, september 2026.