Skupnost kot vir zaščite in človečnosti – šola kot prostor, kjer se lahko začne sprememba

Dvodnevno usposabljanje z naslovom 'Sodelovanje šole s skupnostjo in gradnja skupnosti znotraj šole kot dejavnik zaščite duševnega zdravja' je povezovalo strokovna predavanja, izkustvene delavnice ter izmenjavo dobrih praks med šolami.

Osrednje strokovno izhodišče programa Od Alje do Žana, ki so ga v Fundaciji Alma sicer pričeli septembra 2024, predstavlja delo Anice Mikuš Kos, ki je v tokratnem srečanju osvetlila tudi pomen sodelovanja šole z lokalno skupnostjo ter vlogo rezilientne skupnosti kot zaščitnega dejavnika duševnega zdravja.

Poseben poudarek je namenjen vprašanju, kako lahko šola s premišljenim povezovanjem z okoljem in z gradnjo podpornih odnosov znotraj kolektiva postane varovalni prostor za vse udeležene. Poudarja, da si moramo v času velikih globalnih sprememb zastaviti zelo konkretno vprašanje, kje lahko vsak od nas vstopi v dogajanje, ki spreminja svet – in kaj lahko naredimo v svojih mikro okoljih, da bo več dobrega, več človečnosti in več medsebojne podpore.

Vsebina izhaja iz temeljnega spoznanja, da je realnost našega časa zaznamovana z egoizmom, tekmovalnostjo in nenehnim bojem za ekonomske dobrine, hkrati pa imamo na voljo vse manj naravnih virov podpore, ki so bili nekoč samoumevni. Prav zato postajajo skupnosti – družina, sosedske in prijateljske mreže, verske skupnosti ter lokalna okolja – eden najpomembnejših zaščitnih dejavnikov duševnega zdravja, saj ljudem nudijo oporo, pripadnost in energijo za soočanje z izzivi.

Dr. Anica Mikuš Kos poudarja: V času, ko prevladujejo tekmovalnost, individualizem in boj za ekonomske koristi, skupnosti postajajo eden ključnih zaščitnih dejavnikov duševnega zdravja. Šola ima pri tem izjemno vlogo – ker doseže vse otroke in ker lahko prav tam, v vsakdanjih odnosih, zasejemo več človečnosti, solidarnosti in dobrega.

Šola je torej prepoznana kot eden najpomembnejših prostorov sprememb. V šoli so namreč vsi otroci – tudi tisti, ki doma nimajo dovolj opore ali varnosti. Šola je okolje, kjer so otroci vsakodnevno izpostavljeni vplivom, odnosom in zgledom, zato ima izjemno moč pri oblikovanju občutka pripadnosti, vrednot in medsebojnega spoštovanja.

V tem procesu imajo učitelji, razredniki in drugi šolski delavci ključno vlogo. So nosilci, sejalci in omogočevalci sprememb – tisti, ki najbolje poznajo realnost šolskega prostora in vedo, kaj je v praksi mogoče urediti, izboljšati in povezati. Ob tem pa niso sami, pomembni akterji so tudi otroci sami ter skupnost, s katero je šola povezana.

Usposabljanje zato posebej poudarja večsmerne povezave med šolo in okoljem. Te se lahko uresničujejo na različne načine – od obiskov otrok pri starejših in osamljenih, vključevanja prostovoljcev v šolski prostor, sodelovanja s podjetji in donatorji do dialoga z lokalnimi odločevalci. Otroci lahko s svojo aktivnostjo in zgledom nagovarjajo tudi tiste, ki imajo moč odločanja, ali pa pomagajo aktivirati vire, ki sprožijo spremembe v dobrobit ljudi v skupnosti.

V programu tega modula so sodelovale tudi druge strokovnjakinje s področja vzgoje, izobraževanja in psihologije. Jožica Gramc z Zavoda RS za šolstvo je vodila izkustveno delavnico o gradnji vključujoče in podporne šolske skupnosti skozi empatijo in prosocialno vedenje, Katja Košir s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je osvetlila psihološke vidike učenja in izzive, s katerimi se srečujejo otroci in mladostniki. Delavnico o dobrih praksah sodelovanja šol s skupnostjo pa je vodila Tjaša Arko iz Slovenske filantropije, ki že vrsto let povezuje šole, prostovoljstvo in lokalna okolja. Program Od Alje do Žana strokovno vodi pedagoginja Nevenka Alja Gladek.

Izobraževalni modul je del širšega programa Fundacije Alma, ki temelji na prepričanju, da šola ni le prostor učenja, temveč tudi ključen prostor odnosov, kjer lahko občutek pripadnosti, varnosti in vključenosti pomembno vpliva na duševno odpornost otrok, mladostnikov in tudi učiteljev. V šolah se dogaja veliko dobrega – in prav to dobro je treba prepoznati, okrepiti in povezati. Duševno zdravje otrok in mladih namreč ni zgolj individualno vprašanje, temveč odraz odnosov, skupnosti in vrednot, ki jih kot družba živimo vsak dan.

Poseben poudarek so udeleženci iz desetih osnovnih šol iz različnih slovenskih regij namenili tudi konkretnim izkušnjam iz prakse.