Pasivna agresija v odnosih: ko 'nič ni' ne pomeni nič

Pasivno agresijo lahko opredelimo kot posredno izražanje negativnih čustev, pri katerem se človek izogne odkritemu konfliktu. Pred leti je bila pasivno-agresivna osebnostna motnja dejanska diagnoza, ki pa se danes več ne uporablja. Gre za vzorec, ki ga vsaj včasih uporabljamo praktično vsi. Jezo izražamo po ovinkih, namesto da bi jo jasno naslovili.

Kdor se je že doma naučil, da je odkrit konflikt nevaren, da mu sledi kazen ali da se po njem nič ne spremeni, najde način, kako sporočiti 'jezen sem', ne da bi ga kdo lahko prijel za besedo. Še posebej kadar razmerje moči ni nagnjeno nam v prid, denimo pri šefu ali staršu, je pasivna agresija lahko način, da povemo, kaj si mislimo, ne da bi se spravili v nevarnost. Ta, ki se pasivno jezi, ima vedno na voljo izhod. 'Saj nisem nič rekel', 'Samo šalil sem se.'

Analiza iz revije Communication Monographs iz leta 2014 je pokazala, da je pasivno-agresiven vzorec, v katerem eden pritiska, drugi pa se umakne v molk, povezan z nižjim zadovoljstvom v zvezi, manj intimnosti in slabšo komunikacijo. Tudi v službi je prognoza pasivne agresije slaba; ljudje pasivne oblike agresije sicer ocenjujejo za manj škodljive od aktivnega nadlegovanja, a se pasivna agresija povezuje z nižjo pripadnostjo, pogostejšo namero o odhodu in več zdravstvenimi težavami. Meja problematičnosti zaradi prikritosti pasivne agresije ni povsem jasna; trpinčenje na delovnem mestu je kaznivo, a en pasivno-agresiven mail verjetno ne bo zdržal na sodišču.

Znaki so 'ni mi nič,' izrečen skozi zobe, molk kot kazen, 'pozabljene' naloge, komplimenti, ki to niso ('za vas je bilo kar dobro'), in sarkazem, ki se hitro spremeni v šalo. Ena slaba šala še ne pomeni, da smo žrtev agresije, vzorec, ki se ponavlja, pa je že razlog, da osebo konfrontiramo.

Konfrontacije se je najbolje lotiti tako, da izpostavimo vedenje, ne osebe kot celote: 'Opazil sem, da mi ne odgovarjaš na maile, odkar sva govorila o dopustu. Si jezen zaradi tega?' Tehnike asertivne komunikacije jasno priporočajo, da moramo biti konkretni, opisati situacijo, izraziti svojo interpretacijo in prositi, da se vzorec prekine. Namesto da vračamo s pasivnostjo in dodatno kvarimo ozračje, je pasivno agresijo najbolje nasloviti direktno. Na ta način konflikta ne vlečemo, hitro dobimo povratno informacijo, saj je na konfrontacijo težko odgovoriti pasivno, hkrati pa še pokažemo, da smo bolj zreli od tistega, ki zna svojo jezo izkazovati le po ovinkih.