Občasno se zgodi, da v sanjah ponovno srečamo osebo, ki smo jo izgubili, kar je popolnoma naraven in pogost pojav. V takšnih sanjah se s preminulim pogosto pogovarjamo, ga objamemo ali pa preprosto preživljamo čas skupaj, kot da nas nikoli ne bi zapustil. Ko se zbudimo, lahko tovrstna doživetja v nas vzbudijo močan občutek tolažbe, hkrati pa tudi žalost in tesnobo, še posebej v trenutku, ko se zavemo, da je bilo srečanje zgolj sanje. Psihologi pojasnjujejo, da sanje o preminulih niso nič nenavadnega. Nasprotno, strokovnjaki menijo, da imajo lahko zelo pomembno vlogo v našem procesu žalovanja, saj nam pomagajo pri ohranjanju dragocenih spominov in čustvenem soočanju z bolečo izgubo.

Zakaj se preminule osebe pojavljajo v naših sanjah?
Znanstvene raziskave kažejo, da več kot polovica ljudi po izgubi bližnjega to osebo videva tudi v svojih sanjah. Glede na študijo, objavljeno v znanstveni reviji American Journal of Hospice and Palliative Medicine, so sanje o preminulih pogost pojav med žalujočimi. V raziskavi, ki je zajela 278 oseb, jih je 58 odstotkov potrdilo, da so sanjali preminulo bližnjo osebo. Večina je te sanje opisala kot prijetne ali pa kot mešanico prijetnih in vznemirljivih občutkov. Zanimivo je, da so se v sanjah pogosto obujali lepi skupni spomini, preminule osebe pa so se pojavljale zdrave, brez znakov bolezni, ter so običajno izgledale mirno in zadovoljno. Kar 60 odstotkov sodelujočih je menilo, da so sanje neposredno vplivale na njihov proces žalovanja, kar po mnenju psihologov dokazuje, da tako podzavestno predelujemo čustva, povezana z izgubo.

Sanje nam lahko pomagajo ohraniti občutek povezanosti
Ena izmed najbolj zanimivih razlag tega pojava je povezana s psihološkim konceptom trajne čustvene povezanosti s preminulo osebo (angl. continuing bonds). Izguba ljubljene osebe namreč ne pomeni, da se z njo konča tudi naš notranji odnos, saj spomini, skupne izkušnje in čustva še naprej ostajajo pomemben del našega življenja. Raziskava, objavljena v reviji OMEGA – Journal of Death and Dying, ki je vključevala 216 oseb, ki so izgubile partnerja, je pokazala, da imajo sanje o preminulih več različnih funkcij. Pomagajo nam pri predelavi travmatičnih izkušenj, ohranjanju čustvene povezanosti in uravnavanju čustev. Takšne sanje nekaterim ljudem nudijo globoko tolažbo in občutek bližine z osebo, ki fizično ni več prisotna v njihovem vsakdanu.

Zakaj so nekatere sanje tolažilne, druge pa vznemirljive?
Vsake sanje o preminuli osebi pa žal niso prijetne, saj včasih v spanju ponovno podoživljamo njeno bolezen, zadnje skupne trenutke ali celo okoliščine smrti. Strokovnjaki pojasnjujejo, da je vsebina sanj pogosto povezana z načinom, kako doživljamo samo izgubo, z intenzivnostjo naše žalosti in s čustvenimi izkušnjami, ki jih še vedno poskušamo razumeti in predelati. Nova znanstvena pregledna raziskava, objavljena aprila 2026 v reviji Sleep Medicine, je podrobno analizirala obstoječo literaturo o sanjah o preminulih osebah. Raziskovalci so ugotovili, da se v takšnih sanjah pogosto pojavljajo občutki tolažbe, povezanosti in usmerjanja, a hkrati tudi zelo vznemirljiva čustva. Rezultati potrjujejo, da imajo sanje pomembno čustveno vlogo med žalovanjem, čeprav njihov pomen ni enak za vsakega posameznika.

Ali takšne sanje pomenijo, da nam preminula oseba nekaj sporoča?
Mnogi ljudje sanje o preminulih doživljajo kot zelo posebno izkušnjo in jim pripisujejo tudi duhovni pomen, čeprav psihologija nima znanstvenih dokazov, da gre za dejansko komunikacijo z umrlimi. Znanstveniki namesto tega preučujejo njihovo povezanost z našim spominom, čustvi, procesom žalovanja in občutkom navezanosti. Vendar to nikakor ne pomeni, da sanje ne morejo imeti globokega osebnega pomena. Nekomu lahko prinesejo občutek miru, drugemu pomagajo obuditi lepe trenutke, tretjemu pa ponudijo priložnost za simbolično slovo. Za mnoge imajo te sanje tudi močno duhovno razsežnost, saj verjamejo, da jih preminuli na ta način obiščejo, jim sporočajo, da so dobro, ali jih opominjajo, da ljubezen ne mine s smrtjo. Čeprav teh prepričanj ni mogoče znanstveno potrditi, so za žalujoče pogosto neprecenljiv vir tolažbe.

Pogosto niti ni bistveno, ali znamo racionalno pojasniti, zakaj smo nekoga sanjali, temveč je najpomembnejši občutek, ki nam ga sanje pustijo – kot da smo imeli še enkrat priložnost biti blizu osebi, ki jo pogrešamo. Ob tem je zelo pomembno poudariti, da ljudje, ki svojih preminulih bližnjih ne sanjajo, zaradi tega nič manj ne žalujejo in jih niso imeli nič manj radi. Sanje namreč nikakor niso merilo ljubezni ali čustvene povezanosti. V dnevih, ko se še posebej intenzivno spominjamo tistih, ki jih ni več med nami, pa nas takšne sanje lahko lepo opomnijo na nekaj, česar izguba nikoli ne more izbrisati – na dragocene spomine in globoka čustva, ki jih za vedno nosimo s seboj.
Vir: miss7zdrava





























Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV