Zakaj smo po druženju izčrpani, čeprav smo se imeli fino?

Večina ljudi to odpravi s stavkom 'sem pač introvert' ali pa začne sumiti, da je z njimi nekaj narobe. Nič od tega verjetno ne bo držalo. Poglejmo, zakaj nas utrudijo tudi tisti, ki jih imamo radi, kdaj je to normalno in kdaj utrujenost pomeni nekaj drugega.

Finska psihologa Sointu Leikas in Ville-Juhani Ilmarinen sta objavila raziskavo, v kateri je 48 študentov dvanajst dni po petkrat na dan poročalo, kaj počnejo in kako se počutijo. Ko so veliko govorili in bili aktivni v skupini, se jim je razpoloženje takoj izboljšalo. Približno tri ure kasneje pa je bilo treba poravnati račun: sledila je utrujenost. Zanimivo je, da je bil učinek enak tako pri ekstravertih kot pri introvertih. Družba nas utrudi. Avtorja sta sicer poudarila, da je učinek šibek in kratkotrajen, torej ni razloga, da bi se zaradi potencialne utrujenosti začeli izogibati ljudem.

Družabno vedenje zahteva samoregulacijo. Ves čas beremo obraze, prilagajamo ton, zadržujemo misli, ki jih ne bi bilo pametno izreči, in se trudimo biti prijetni. To je mentalno delo, čeprav ni videti tako. Tudi ko dve uri vozimo avto in spremljamo promet, smo utrujeni, čeprav smo "samo sedeli".

Še več dela je pri videoklicih. Stanfordska raziskava je pokazala, da je 13,8 odstotka žensk in 5,5 odstotka moških po videoklicih poročalo o zelo veliki ali izjemni izčrpanosti. Glavna krivca sta bila gledanje lastnega obraza na zaslonu in občutek ujetosti. Introverti so bili v tem primeru izčrpani bolj kot ekstraverti.

Več energije nam poleg videoklicev poberejo neznanci, velike skupine, konflikti in vse situacije, kjer smo prisiljeni igrati vlogo nekoga, kar nismo; to so lahko interakcije s strankami v službi ali nedeljsko kosilo pri tašči. Čeprav je pojem "socialne baterije" bolj priročna prispodoba kot resna znanost, je dejstvo, da nas družba izčrpa in da po druženju pač potrebujemo čas zase.

To ne pomeni, da bi se morali začeti izogibati ljudem. Pomanjkanje socialnega stika na nas vpliva še slabše. Raziskava v reviji Psychological Science iz leta 2023 je pokazala, da so imele udeleženke po osmih urah brez vsakega stika manj energije, podobno kot po osmih urah brez hrane. Pomanjkanje stika sploh prizadene bolj družabne, učinki dlje časa trajajoče osamljenosti pa so lahko precej hujši od utrujenosti po obdobju intenzivne socializacije. Socialna mreža je varovalni dejavnik pri večini psiholoških tegob; čeprav nas preveč kontakta izčrpa, ne smemo pozabiti, da je stik potreba, ki je nikakor ne smemo zanemariti.

Socialna anksiozna motnja ni sramežljivost. Eno je, da smo po druženju utrujeni, nekaj drugega pa, če nas je strah že več dni pred socialnim dogodkom. Če zaradi socialne anksioznosti začnemo izpuščati druženja ali zaradi tega trpi naša kariera ali naši odnosi, je smiselno, da se o tem pogovorimo s strokovnjakom. Tudi če nas izčrpajo tudi stiki z najbližjimi ali če utrujenost po druženju traja dolgo, je to lahko razlog za pogovor.

Utrujenost po druženju je normalna cena za nekaj, kar imamo v resnici radi in nam dobro dene. Po intenzivnem dogodku si vnaprej rezervirajte večer zase, pri videoklicih izklopite pogled nase, velike skupine pa kdaj zamenjajte za en dober pogovor namesto treh površnih. Verjetno ne gre za to, ali ste introvert. Gre za to, da nas druženje vse utrudi; namesto da se začnemo zapirati, je veliko bolj smiselno, da pač ustrezno načrtujemo čas za počitek.