Veliko pomembneje je, ali je pristop prilagojen posamezniku, ali ga je mogoče dolgoročno vzdrževati in ali prinaša spremembe, ki pozitivno vplivajo na njegovo počutje, zdravje in kakovost življenja. Pri tem so pomembna realna pričakovanja, saj se telesna teža le redko spreminja enakomerno. Pot lahko vključuje hitrejša in počasnejša obdobja, bistveno pa je, da ostaja usmerjena v zdravje tudi na dolgi rok.
Hitri rezultati niso vedno najboljši pokazatelj uspeha
V svetu, kjer smo vajeni hitrih rešitev, je razumljivo, da nas privlačijo tudi obljube hitrega hujšanja. Kratki časovni roki in dramatične spremembe se zdijo preproste in merljive. Toda telesna teža je rezultat številnih procesov, na katere vplivajo biologija, genetika, življenjske okoliščine, spanje, stres, okolje in številni drugi dejavniki. Debelosti zato ni smiselno obravnavati kot kratkoročnega projekta z jasnim začetkom in koncem.
Hitrost izgube telesne teže sama po sebi tudi ne pove, kako vzdržen bo rezultat. Pri kronični bolezni je pomembneje razmišljati o tem, kako dosežene zdravstvene koristi ohranjati skozi čas. Zato pristop ne sme temeljiti le na tem, kaj bo prineslo čim hitrejši premik na tehtnici, ampak tudi na tem, kaj je za posameznika ustrezno, varno in dolgoročno izvedljivo.
Bolj uporabno vprašanje zato ni le, kako hitro lahko nekdo izgubi telesno težo, ampak kaj mu bo ta sprememba prinesla in kako bo pridobljene koristi ohranil. Cilj dolgoročne obravnave je izboljšanje zdravja in kakovosti življenja, ne pa kratkotrajna sprememba, ki jo je težko vzdrževati.
Realna pričakovanja pomagajo videti napredek širše
Realni cilji ne pomenijo, da so cilji manj pomembni ali manj ambiciozni. Pomenijo predvsem, da so prilagojeni posamezniku. Nekdo ima drugačno izhodiščno telesno težo, zdravstveno stanje in življenjske okoliščine kot nekdo drug. Zato tudi pot, ki je primerna za eno osebo, ni nujno ustrezna za drugo.
Koristi se lahko pokažejo še preden človek doseže težo, ki si jo je zastavil kot končni cilj. Morda se brez ustavljanja povzpne po stopnicah do stanovanja, lažje sledi otrokom ali vnukom na sprehodu ali pa ga ob koncu dneva ne spremlja več tolikšna utrujenost kot prej. Takšne spremembe so lahko zelo konkretni znaki, da proces že pozitivno vpliva na vsakdanje življenje.
Če uspeh merimo samo s kilogrami, jih hitro spregledamo. Prav zato je pri obravnavi debelosti smiselno spremljati širšo sliko – telesno težo, počutje, gibljivost, telesno pripravljenost, spanec, energijo in druge zdravstvene kazalnike, ki so pomembni za posameznika.
Vzdržnost ni isto kot "samo vztrajaj"
Ko govorimo o dolgoročnosti, lahko hitro nastane napačen vtis, da je dovolj, če posameznik dovolj dolgo vztraja pri spremembah življenjskega sloga. Toda debelost je kompleksna kronična bolezen in njena obravnava ni preprosto vprašanje volje, discipline ali vztrajnosti. Na uravnavanje telesne teže vplivajo številni dejavniki, vključno z biološkimi mehanizmi, ki sodelujejo pri uravnavanju lakote, sitosti in porabe energije.
Zato se lahko človek zelo trudi, pa je napredek kljub temu počasnejši ali se sčasoma spremeni. Takšne situacije niso dokaz pomanjkanja prizadevanja. Lahko pa pomenijo, da je smiselno pristop ponovno oceniti in ga prilagoditi zdravstvenemu stanju, potrebam ter življenjskim okoliščinam posameznika.
Če imate občutek, da telesna teža vpliva na vaše zdravje, gibanje ali kakovost življenja, je pomembno vedeti, da vam ni treba iskati rešitev sami. Pogovor z zdravstvenim strokovnjakom je lahko prvi korak do ustreznejše, posamezniku prilagojene obravnave in dolgoročnih zdravstvenih koristi.
Spremembe morajo delovati tudi v resničnem življenju
Na papirju je marsikateri načrt videti preprost. V resničnem življenju pa se soočamo z delom, družinskimi obveznostmi, potovanji, stresom, boleznimi in obdobji, ko rutine preprosto ne potekajo po načrtu. Če je pristop tako strog, da ga je mogoče upoštevati le v idealnih okoliščinah, bo dolgoročno težko izvedljiv.
Vzdržen pristop zato ne zahteva popolnosti, temveč prilagodljivost. Cilj ni ustvariti režima, ki ga posameznik lahko vzdržuje le nekaj tednov, ampak obravnavo, ki jo je mogoče prilagajati različnim življenjskim obdobjem. Začasna odstopanja in počasnejša obdobja pri tem niso nujno znak neuspeha.
Prav v tem se dolgoročna obravnava razlikuje od kratkotrajne diete. Ne temelji na ideji, da je treba neko obdobje zdržati, dokler cilj ni dosežen. Usmerjena je v izboljšanje zdravja in v to, da se dosežene zdravstvene koristi po začetnem obdobju ne izgubijo, ampak jih je mogoče čim dlje ohranjati.
Dosežen rezultat je treba tudi ohraniti
Pri hujšanju pogosto največ pozornosti namenimo trenutku, ko telesna teža začne padati. Toda pri kronični bolezni se obravnava ne konča takrat, ko posameznik doseže določen rezultat. Pomemben del procesa je prav dolgoročno ohranjanje izboljšanega zdravja in drugih doseženih koristi.
Telo, življenjske okoliščine in potrebe posameznika se skozi čas spreminjajo. Zato je lahko potrebno prilagajanje obravnave tudi po obdobju uspešne izgube telesne teže. Sodelovanje z zdravstvenim strokovnjakom omogoča, da se cilji in pristopi sproti prilagajajo ter da se ob morebitnih spremembah poiščejo ustrezni naslednji koraki.
Dolgoročni pogled zato ne pomeni, da moramo na boljše počutje čakati leta. Koristi se lahko pokažejo že med potjo, pomembno pa je, da jih lahko tudi ohranimo. Cilj ni le doseči določeno številko na tehtnici, temveč podpreti zdravje in kakovost življenja tudi v prihodnje. Več informacij o debelosti in dolgoročnem uravnavanju telesne teže je na voljo na www.resnicaodebelosti.si, pomoč pri iskanju zdravnika pa na www.najdizdravnika.si.
Veeva koda: SK26OB00141, oktober
Disclaimer: Naročnik vsebine je družba Novo Nordisk, d.o.o. Vsebina je namenjena samo ozaveščanju o bolezni. O morebitnih vprašanjih se obrnite na zdravnika.
