Obvezno zdravstveno zavarovanje obsega:
1. zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela ter

2. zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe pri delu.

Poleg obveznega zdravstvenega zavarovanja poznamo še prostovoljna zdravstvena zavarovanja, ki se delijo na:
– dopolnilno zdravstveno zavarovanje in
– dodatna oziroma nadstandardna zdravstvena zavarovanja.

Prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje je tisto, ki nam omogoči, da nam pri vsakokratnem obisku pri zdravniku, storitev ni potrebno dodatno plačevati. Je namreč zavarovanje za razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti. V Sloveniji lahko sklenemo prostovoljno zdravstveno zavarovanje pri enem od treh ponudnikov (zavarovalnic).

Dodatna oziroma nadstandardna zdravstvena zavarovanja naj bi nam omogočila večji obseg pravic ali višji standard storitev, kot je to določeno v obveznem zavarovanju, in za dodatne pravice, ki niso zajete v obveznem zavarovanju. V okviru dodatnih oziroma nadstandardnih zdravstvenih zavarovanj imamo na razpolago različna zavarovanja.

Tako se lahko odločimo na primer za zavarovanje nadstandardne nastanitve pri bolnišničnem in zdraviliškem zdravljenju, zavarovanje raznih nadstandardnih materialov ali pripomočkov, kot so na primer zobozdravstveni materiali in ortopedski pripomočki, zavarovanje zdravil, zavarovanje bolniške dnevnice in celo zavarovanje za krajše čakalne vrste.

Kako čim hitreje in čim ceneje do zdravniške oskrbe?

Poleg dodatnega zavarovanja za krajše čakalne dobe, ki ga ponujata Vzajemna zdravstvena zavarovalnica in zavarovalnica Adriatic Slovenica, imamo na slovenskem tržišču na voljo tudi storitveno podjetje Prva zdravstvena asistenca (PZA), ki nudi zdravstvene storitve.

Pri Vzajemni zdravstveni zavarovalnici nudijo dodatno zavarovanje VzajemnaDiagnoza+, s pogojno čakalno dobo, ki pa je namenjeno predvsem specialističnim zdravstvenim storitvam. Tovrstno zavarovanje omogoča, da lahko hitro obiščete zdravnika, ko ga (iz različnih vzrokov) potrebujete. Ko potrebujete zdravniško oskrbo, pokličete asistenčni center Vzajemne, kjer vam bodo organizirali obisk pri zdravniku specialistu znotraj mreže VzajemnaNet (vanjo so vključeni zasebni izvajalci).

Čakalna doba za obisk pri zdravniku je 7–10 dneh od klica, v kolikor pa gre za ozko specializirane storitve se čakalna doba lahko podaljša tudi do 45 dni od klica.

Torej, pri uveljavljanju dodatnega zavarovanja za krajše čakalne vrste najprej potrebujete napotnico svojega osebnega zdravnika, nato morate poklicati zavarovalnico, kjer uredijo vse potrebno za vašo čim prejšnjo zdravstveno oskrbo. Čakanju se tudi v tem primeru ne boste izognili, vendar pa bo to (po zagotovilih zavarovalnice) krajše kot bi bilo, če tega zavarovanja ne bi imeli sklenjenega. Ali res lahko upoštevajo vaše želje, raje preverite predhodno, tako da se pozanimate o izvajalcih, vključenih v mrežo. Poleg tega velja izpostaviti še dejstvo, da bonitet omenjenega zavarovanja ne morete uveljavljati takoj, ko ga sklenete, ampak je potrebno počakati dva oziroma tri mesece, preden ste upravičeni do ugodnosti zavarovanja.

V kolikor pa postanete uporabnik sistema PZA (v tem primeru ne gre za zavarovanje), pridobite za mesečno nadomestilo 24,85 evrov pravico do
– 24 urne zdravniške pomoči (zdravniški obiski na domu, zdravniški nasveti po telefonu),
– specialistične ambulantne preglede s pripadajočimi diagnostičnimi postopki, za kar ne potrebujejo napotnice,– aktivne preventivne preglede (rak na debelem črevesu in danki, osteoporoza ...),
– reševalne prevoze, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije,
– še nekatere druge ugodnosti.

Pri PZA nudijo tako primarno kot tudi sekundarno preventivo, za pregled ni potrebno doplačati in tudi ne potrebujete napotnice. Čakalne dobe so kratke, največ do 14 delovnih dni, običajno pa ste na vrsti za želeno zdravstveno storitev že v istem tednu. Slabost je morda ta, da boste morali morebitna zdravila plačati sami, saj je predpisovanje zdravil ne zeleni recept (zdravilo krije ZZZS) še vedno v pristojnosti pooblaščenega zdravnika (ne pa tudi PZA). Poleg tega ste tudi v tem primeru omejeni na nabor izvajalcev, ki so vključeni v njihovo mrežo.

Seveda pa vedno ostaja še možnost samoplačniške zdravstvene oskrbe.