Nacionalni inštitut za javno zdravje
Spanje kot nova supermoč: zakaj je 2026 leto spanja (in kako ga izboljšati)
Spanje je v zadnjih letih postalo ena ključnih tem javnega zdravja. Strokovnjaki opozarjajo, da kakovosten spanec ni več 'luksuz', temveč temeljna potreba, ki neposredno vpliva na duševno in telesno zdravje.
Zelena 'medicina': kako stik z naravo zmanjšuje stres, izboljšuje spanec in preprečuje bolezni
V zadnjih letih se zdravstvo vse bolj obrača k naravi. Ne kot k alternativi, temveč kot k znanstveno podprtemu 'zdravilu', ki dokazano zmanjšuje stres, izboljšuje spanec in krepi imunski sistem.
Svetovni dan boja proti raku: ključni dolgoročni sistemski pristopi
Onkološki inštitut Ljubljana in Državni program obvladovanja raka (DPOR) izpostavljata pomen dolgoročnega, usklajenega sistemskega načrtovanja za zagotavljanje kakovostne, varne in celostne obravnave bolnikov z rakom v Sloveniji.
Zahrbtni vplivi nizkih temperatur in ključni ukrepi za zaščito najranljivejših
Kako mraz vpliva na telo in zakaj so temperature pod ničlo posebej nevarne?
Velik del Evrope se sooča z intenzivno in zgodnjo sezono gripe
Sezona gripe se je v Evropi začela približno štiri tedne prej kot prejšnja leta, je danes sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
NIJZ: Cepljenje ostaja najučinkovitejša zaščita
Epidemiološka slika gripe v Sloveniji kaže na naraščajoče število okužb, prevladujejo novi sevi influence A(H3N2).
Koliko vitamina D potrebujemo? To so smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D v Sloveniji
Vitamin D je v zadnjih desetletjih postal eno najpogosteje raziskovanih hranil, saj ima poleg klasične vloge pri zdravju kosti in mišic tudi pomembne učinke na imunski sistem, presnovo sladkorja, živčevje in celo na pojavnost nekaterih vrst raka.
Duševno zdravje v kriznih časih: Kako si pomagati?
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja se poudarja pomen zagotavljanja pravočasne in učinkovite psihosocialne podpore. Raziskava razkriva, da mladi v Sloveniji pogosto doživljajo stres, anksioznost in depresijo, vse to pa naj bi bilo pogojeno z življenjskim slogom ter z vedno pogostejšimi globalnimi krizami.
4 nevarni miti o stresu, ki vam lahko škodujejo bolj, kot si mislite
Ljudje imamo veliko napačnih predpostavk o stresu – od tega, kako pogost je, do tega, kako nevaren je dejansko lahko.
Hidracija: koliko vode, kdaj, katera hrana pomaga, kako je z elektroliti?
Hidracija in pitje veliko vode sta izjemno pomembna za zdravje, saj je človeško telo večinoma sestavljeno iz vode. Pomanjkanje vode lahko povzroči dehidracijo z znaki, kot so omotica in utrujenost. V vročem vremenu pa je ta tematika toliko bolj pomembna, zato si jo poglejmo podrobno.
Vročinski val: Prepoznajte nevarnosti in ukrepajte pravočasno
Visoke temperature poleti predstavljajo resno grožnjo zdravju, še posebej za ranljive skupine, kot so otroci, starejši in bolniki. Poskrbite za varno preživljanje vročih dni, s pitjem tekočine, izogibanjem soncu in ohlajevanjem.
Prvi slovenski recept za gibanje: Društvo onkoloških bolnikov Slovenije predstavilo pobudo za bolj zdrav življenjski slog
V Sloveniji se vse več ljudi sooča s posledicami telesne neaktivnosti, ki pomembno prispeva k razvoju kroničnih bolezni, zmanjšanju telesne in duševne odpornosti ter slabši kakovosti življenja.
Kaj se zgodi, če uživate preveč soli?
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje odrasli prebivalci Slovenije z našim načinom prehranjevanja še vedno presegamo varno dnevno količino zaužite soli in to za dobrih 130 %. Prekomerno uživanje soli v prehrani pa lahko vodi do nastanka kroničnih bolezni in predstavlja precej resno grožnjo za naše zdravje.
Svetovni dan boja proti raku 2025 pod geslom 'združeni v edinstvenosti'
Po podatkih registra raka, ki deluje na onkološkem inštitutu, v Sloveniji vsako leto za rakom v povprečju zboli več kot 17.000 ljudi, so pred torkovim svetovnim dnem boja proti raku sporočili z inštituta in Državnega programa obvladovanja raka. V Sloveniji živi že več kot 130.000 ljudi, ki jim je bila kadarkoli v življenju postavljena diagnoza rak. V Sloveniji za rakom vsako leto v povprečju zboli več kot 17.000 oseb.
S tem si najbolj uničujemo srce
Študija, ki je bila leta 2015 objavljena v znanstveni reviji JAMA, ugotavlja, da osem od desetih ljudi ne zna prepoznati znake težav s srcem. Miokardni infarkt, ki je bolj poznan kot srčna kap ali srčni napad, je ena izmed treh oblik akutnega koronarnega sindroma in je najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah. A kot že omenjeno, simptomi so lahko zelo prikriti. Tako zelo, da jih ljudje pogosto spregledamo.
Prvi primeri okužbe z virusom Zahodnega Nila v Sloveniji v sezoni 2024
Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ) je sporočil, da so bili na severovzhodnem delu Slovenije, v Pomurski in Podravski regiji, potrjeni prvi trije primeri okužbe z virusom Zahodnega Nila.
Okužba, ki lahko vodi v smrt
Tetanus je resna bakterijska okužba, ki lahko povzroči togost mišic in krče.
Znaki vročinske izčrpanosti, ki jih ne smete spregledati
Sončne opekline, vročinski udari in navsezadnje izčrpanost, ki je posledica visokih temperatur, lahko med poletnim časom predstavljajo resno grožnjo našemu zdravju. Kako si pomagati pri sončnih opeklinah in vročinski izčrpanosti? Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da nobena pretirana izpostavljenost soncu tako ali drugače ni priporočljiva!
To so znaki alkoholizma
V letu 2014 je bilo v Sloveniji po podatkih Nacionalnega inštituta skupaj 3.545 primerov hospitalizacij izključno zaradi posledic škodljive rabe alkohola, v povprečju je bilo vsakodnevno zabeleženih deset primerov zdravljenih v bolnišnici zaradi bolezni in stanj, ki jih je bilo mogoče s stoodstotno verjetnostjo pripisati alkoholu, najpogostejši vzrok za hospitalizacije so bile duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola (72 %) ter alkoholna bolezen jeter (23 %), 184 bolnišnično obravnavanih primerov (5 %) pa so predstavljali mladi do 19. leta starosti. Na NIJZ poudarjajo, da škodljiva raba alkohola v Sloveniji predstavlja velik javnozdravstveni problem, ki pa je tudi družbeni problem, saj posledice nosi tako posameznik kot njegovi svojci, pa tudi lokalna skupnost in celotna družba.
Dejstva, ki jih moraš poznati o alkoholu
Alkohol je pogosta 'sestavina' družabnih dogodkov, a kljub temu je pomembno razumeti njegove učinke na telo, zlasti za najstnike, ki so v občutljivem obdobju razvoja. Kaj je alkohol, zakaj bi se mu morali izogibati v najstništvu, kako vpliva na telo, kaj je odvisnost od alkohola ter kakšna je sploh, če obstaja, zdrava mera pitja alkoholnih pijač?
8 stvari, ki lahko uničijo vaša jetra
Alkohol je najbolj znan uničevalec jeter, ki pa še zdaleč ni edini. Kaj lahko storimo, da bi zaščitili največji organ v našem telesu, ki opravlja vrsto zelo pomembnih nalog? Poškodbe jeter lahko sčasoma pripeljejo tudi do raka in odpovedi organa.
Kaj je meningokokni meningitis?
Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ) naj bi obravnaval primer smrti zaradi meningokoknega meningitisa. Poglejmo si, za kakšno bolezen gre.
Kakšni so simptomi okužbe s salmonelo?
Okužba s salmonelo (salmoneloza) je pogosta bakterijska bolezen, ki prizadene črevesni trakt. Bakterije salmonele običajno živijo v živalskem in človeškem črevesju in se izločajo z blatom. Ljudje se najpogosteje okužimo z okuženo vodo ali hrano.
Stroka izdala priporočila za varnost pri čiščenju po poplavah
Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Inšpektorat Republike Slovenije za delo so izdali priporočila in ključne točke za zaščito in varnost pri čiščenju po poplavah. Ker je bilo v zadnjih dneh zabeleženih že nekaj nesreč pri odpravljanju posledic poplav, so priporočila toliko bolj pomembna s preventivnega vidika preprečevanja poškodb. Zaščitite sebe in druge!
Kako poplave vplivajo na širjenje bolezni?
Poplave, ki smo jim bili priča v zadnjih dneh, vplivajo na posameznika tako fizično kot psihično. Neposredno prizadeti čutijo posledice na svojem telesu, psihi in seveda tudi v svoji okolici. To pa še ni vse. Poplave na žalost pustijo posledice tudi na in v našem okolju z zdravstvenega vidika.
Psihološka pomoč na voljo v zdravstvenih ustanovah in na kriznih telefonih
Ujma, ki je Slovenijo prizadela v preteklih dneh, je številnim odnesla vse, kar so imeli, številni bodo ob šoku potrebovali tudi psihološko pomoč. STA objavlja seznam organizacij in telefonskih številk, ki jih je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in kjer lahko državljani poiščejo pomoč.
Kaj se zgodi, če spijete neprekuhano vodo?
Voda je temeljni vir življenja, in medtem ko imamo v Sloveniji sicer pitno vodo, te sreče nimajo povsod po svetu. Tudi mi ne v zadnjih dneh, ko so nas prizadele poplave. Nacionalni inštitut za javno zdravje je izdal priporočila za prekuhavanje vode, kjer je to potrebno – navodil se je potrebno držati. Poglejmo si, zakaj.
Kaj storiti z živili, ki so prišla v stik s poplavno vodo?
Glede na razmere v preteklih dneh, ki so prizadele mnogo ljudi, se poraja nemalo vprašanj. Med drugim tudi, kaj storiti z živili, ki so prišla v stik s poplavno vodo. Zelo kratek odgovor je, da moramo takšna živila, žal, zavreči.
Živila, ki so bogata z omega 3 maščobnimi kislinami
Ne uživate radi rib in morske hrane? Pomembne omega 3 maščobne kisline lahko v telo pridobite tudi z naslednjimi živili, a stroka pri tem jasno poudarja – največ omenjenih maščobnih kislin najdemo prav v ribah in ribjem olju.
'Energijske pijače niso primerna pijača za otroke in mladostnike'
Energijske pijače vsebujejo visoko vsebnost kofeina, sladkorja in različnih drugih sicer dovoljenih poživil. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko energijske pijače zvišajo krvni tlak in povzročijo nepravilen srčni ritem, dodatno pa s seboj nosijo številna druga tveganja za zdravje – tudi in predvsem za mladostnike!
Svetovni dan sladkorne bolezni 2022: število oseb s sladkorno boleznijo se je v preteklih dveh letih izjemno povečalo
Na letošnji, že 13. nacionalni konferenci o sladkorni bolezni bodo izpostavljali, kako zelo pomembno je za osebe s sladkorno boleznijo, da imajo na voljo verodostojne in razumljive informacije. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da svetovni dan sladkorne bolezni, ki ga obeležujemo danes, ponuja priložnost za ozaveščanje o sladkorni bolezni kot globalnem javnem zdravstvenem problemu, ponujajo pa tudi nasvete, kaj je treba storiti za boljše preprečevanje, diagnosticiranje in obvladovanje bolezni.
Respiratorni sincicijski virus (RSV) spet v porastu, Slovenija vodilna po pojavnosti okužb v Evropi
Okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV) se pojavljajo v jesensko-zimskem času, včasih segajo celo do pomladanskih mesecev. RSV je najpogostejši povzročitelj akutnega brohiolitisa majhnih otrok, pri večjih otrocih in odraslih pa povzroča le blažja prehladna obolenja. Začetek kroženja RSV zaznamo le, če kužnine dihal testiramo na RSV, saj klinična slika okužbe z RSV nima značilnega poteka.
Kaj se zgodi, ko nehamo uživati rdeče meso?
Nekateri se za opustitev mesa odločajo z etičnega vidika, drugi z okoljskega. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pravijo, da uradna medicina stoji za stališčem, da zdrava in uravnotežena prehrana vključuje vsa živila v priporočenih in optimalnih količinah. A pri tem dodajajo, da je lahko tudi prepogosto uživanje mesa in zlasti mesnih izdelkov v večjih količinah zdravju škodljivo.
Vitamin C: vse kar morate vedeti
V času prehladov in različnih obolenj začenjamo vse bolj govoriti o vitaminu C. O slednjem vitaminu pa kljub vsemu obstajajo (pre)številni miti. Za kaj je zadolžen ta vitamin v našem telesu, kje ga najdemo, za kaj ga sploh potrebujemo, kakšna je ustrezna dnevna količina, ki jo potrebujemo in najpomembnejše, ali lahko pride do prekomernega vnosa tega vitamina? Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da ja.
Za revmatoidnim artritisom lahko zboli vsak, tudi otroci
Revmatoidni artritis, ki lahko hudo prizadene sklepe in vodi celo v invalidnost, ni samo bolezen starejših. Ko se pojavijo prvi znaki, se je zato treba čim hitreje posvetovati s specialistom revmatologom, informacije pa iskati v znanosti in ne govoricah, zaradi katerih morda po nepotrebnem trpite, na kar opozarja tudi celoletna ozaveščevalna kampanja, ki poteka pod nazivom Vprašaj znanost-Vprašaj zdravnika.
Za pravi odgovor vprašajte znanost
Po tednu evropskega javnega zdravja, ki je bil namenjen tudi krepitvi zaupanja v zdravstvo, se pri nas začenja ozaveščevalna kampanja Vprašaj znanost-Vprašaj zdravnika. Strokovnjaki s področja zdravstva bodo v sklopu kampanje ljudem, ki danes zaradi preobilja informacij že težko ločijo med miti in resnicami, dali preverjene odgovore na njihova vprašanja, obenem pa jih bodo spodbudili k temu, da kritično presojajo informacije, ki jih dobivajo iz nepreverjenih virov ali slišijo od drugih.
Previdno, v porastu je mišja mrzlica
Zadnji dve leti sta minili v znamenju pandemije covida-19, a to ne pomeni, da ostalih bolezni ni oz. so le te izginile. Nacionalni inštitut za javno zdravje namreč opozarja na naraščanje števila prijav mišje mrzlice.
Kakšen učinek ima že ena polurna vadba?
Kako hitro se pokaže učinek telovadbe? Najnovejša študija, ki so jo izvedli na ameriški univerzi v Marylandu, je pokazala, da se pri zdravih starejših odraslih povečana aktivnost v delu možganov, ki je povezan s spominom, pokaže že po eni polurni vadbi.
Svetovni dan raka 2021: Ob epidemiji covida-19 ne pozabimo na epidemijo raka
Ob svetovnem dnevu raka Onkološki inštitut Ljubljana (OI) opozarja, da tudi med epidemijo covida-19 ne smemo pozabiti na epidemijo raka – rak je namreč danes eden najpomembnejših zdravstvenih problemov naše družbe.
Kako se razlikujeta sladkorna bolezen tipa 1 in tipa 2?
Tako sladkorna bolezen tipa ena kot sladkorna bolezen tipa 2 naj bi bili v svetu v porastu, a se med seboj v nekaterih vidikih močno razlikujeta.
Kako ločiti prehlad od resne bolezni?
Koronavirus je še vedno prisoten v porah naše družbe, mnogi med nami pa se ob smrkanju in kihanju sprašujejo, ali gre zgolj za navaden prehlad ali za virus? Simptomi koronavirusa so v marsičem podobni simptomom navadnega prehlada, zato je koristno vedeti, kako te in tudi druge vrste bolj resnih bolezni razlikovati.
Svetovni dan aidsa 2020 – Pripnimo si rdečo pentljo na daljavo
Svetovni dan aidsa vsako leto obeležujemo 1. decembra. Letos bo ta obeležitev zaradi epidemije koronavirusa potekala drugače, saj bo potekala na daljavo, in sicer pod geslom "Pripnimo si rdečo pentljo, na daljavo!"
Kaj nam lahko pomaga pri raznoraznih virusnih obolenjih?
"Pri virusnih obolenjih, kot so na primer gripa, prehlad in tudi nova koronavirusna bolezen, za katera nimamo zdravila, se moramo za uspešno in čim krajše prebolevanje bolezni zanesti na svoj imunski sistem," je na družbenem omrežju svoj zapis začel Nacionalni inštitut za javno zdravje. Kaj nam še lahko pomaga pri zaščiti pred raznoraznimi virusnimi obolenji?
Vitamin D – kaj je res in kaj ni?
Vitamin D ima čisto posebno mesto med vsemi vitamini, ne zgolj v zadnjem času, temveč nasploh. Naše telo ga pridobi z optimalnim in zmernim izpostavljanjem sončnim žarkom, z mešano in uravnoteženo prehrano, le malo kdo pa ve, da je lastna proizvodnja vitamina D pri ljudeh precej višja v primerjavi s prehranskim vnosom vitamina D. Poglejmo si vse, kar o tem vitaminu vemo iz trenutnih študij.
Kakšne so povprečne čakalne dobe?
Naš način življenja in geni, ki so nosilci dednih lastnosti, lahko vplivajo na zdravje ter povzročijo različna bolezenska stanja. Velikokrat nas bolezen preseneti, dobimo jo nenadoma in nanjo ne moremo vplivati. Pomembno pa je, da takrat čim prej začnemo z zdravljenjem.
Kakšen je priporočen dnevni vnos vitamina D?
Veliko se govori o vitaminih, ki so pomembni za imunski sistem. Najbolj se izpostavlja vitamin C, pri čemer prevečkrat pozabimo na vitamin D, ki ga imenujemo tudi sončni vitamin. Ta pomembno prispeva k delovanju imunskega sistema. V nadaljevanju si poglejmo, kaj se zgodi, če nam ga primanjkuje, in kako lahko poskrbimo, da ga telo absorbira v priporočenih količinah.
Kako se razlikujejo hepatitis A, B in C?
Virusni hepatitis A, B in C so vzrok za nalezljive bolezni jeter, ki lahko povzročijo akutno ali kronično bolezen tega organa. Kakšne so razlike med omenjenimi hepatitisi, kakšni so simptomi in navsezadnje, kako poteka zdravljenje ter kakšna je prognoza?
Kaj se lahko zgodi, če ne uživamo dovolj sadja in zelenjave?
Morda sadja in zelenjave nimate kaj preveč radi, a vsekakor je dobro, da ju imamo na vsakodnevnem 'meniju'. Poglejmo si, zakaj.
Okužbe oči, ki so lahko nevarne
Očesne okužbe so pogosto neprijetne, njihovi simptomi pa so tudi jasno vidni. V primeru kakršnih koli vidnih in čutnih težav z očmi je vedno najbolje obiskati zdravnika, vsekakor pa ne škodi, če znate določene znake prepoznati tudi sami.
Kaj v petih letih zmanjša tveganje za bolezen srca in ožilja za 39 odstotkov?
Celo ljudje, ki pokadijo veliko cigaret in to počnejo že vsaj 20 let, lahko, ko to razvado opustijo, v naslednjih petih letih zmanjšajo svoje tveganje za bolezen srca in ožilja za 39 odstotkov. Kot poroča Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), so te bolezni tako v razvitem svetu kot pri nas najpogostejši vzrok prezgodnje smrti. Največ jih povzročita srčni infarkt in možganska kap.
Ste eden od 64,3 odstotkov Slovencev?
Po podatkih iz leta 2016 si le 64,3 odstotkov Slovencev, ki so stari od 25 do 74, zobe umiva vsaj dvakrat dnevno, poroča naš Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Po podatkih iz leta 2014 pa enako velja tudi le za 71,6 odstotkov naših otrok in mladostnikov. Z dobro ustno higieno pa je mogoče preprečiti karies, paradontalno bolezen, izgubo zob in še kaj.
Uživate mleko, sir, jogurt ali maslo?
Potem delate nekaj za zmanjšanje tveganja za pojav sladkorne bolezni tipa 2, je pokazala študija, ki jo je izvedla britanska univerza Cambridge. To je najobsežnejša študija na tem področju do zdaj. Zajela je kar 63.600 odraslih, ki so jih spremljali 20 let. Na začetku nihče ni imel sladkorne bolezni, na koncu pa jih je to dobilo več kot 15.100. Raziskovalci so pogledali, kakšna je bila povezava z uživanjem mleka in mlečnih izdelkov.
Pozor! Poleti s hrano bolj previdno
Zaradi visokih temperatur je poleti bolj nevarno, da nam dan pokvarijo okužbe s hrano. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo zato povprašali, kako moramo z njo ravnati, da se pred njimi obranimo.
Pazljivo v vročih dneh!
Vročina lahko povzroči številne negativne vplive na zdravje, še posebej za občutljivejše skupine prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v času visokih temperatur lahko škodljive vplive preprečimo. Tu je nekaj napotkov, ki jih je tem vročinskem valu podal Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Pomembno odkritje o kavi!
Tu je odgovor na vprašanje, zakaj bi morali v kavi uživati prav vsak dan. Ne le ker nas zbudi, temveč ker podaljša naše življenje. Tako vsaj razkriva študija, objavljena v priznanem ameriškem zborniku.
