bolnika

Paliativna medicina letos prvič del kurikuluma študentov Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani
Ob svetovnem dnevu paliativne in hospic oskrbe so na Onkološkem inštitutu Ljubljana izpostavili pomen strokovnega izobraževanja in usposabljanja zdravstvenih sodelavcev za kakovostno in dostopno paliativno oskrbo po vsej državi.

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek: Naslednje desetletje bo verjetno prelomno za razumevanje Parkinsonove bolezni
Strokovnjaki vedno znova iščejo načine, kako pomagati ljudem s Parkinsonovo boleznijo. V zadnjem času raziskujejo več različnih pristopov, kot so spremembe v delovanju genov (kar imenujemo epigenetika), vnetni procesi v možganih (nevroinflamacija) in zdravljenje prilagojeno vsakemu posamezniku posebej (personalizirana medicina).

Majhen ledvični kamen povzročil vnetje, ki je vodilo v sepso
Zvezdana Mlakar je z voditeljico Vizite Špelo Bezjak Zrim spregovorila o soočanju s sepso, ki se je začela z bolečim ledvičnim kamnom. Kako krhko je naše življenje in kako pomembno je, da poslušamo svoje telo?

Novo upanje za bolnike s Huntingtonovo boleznijo, raziskovalcem uspel neverjeten preboj
Klinično preskušanje eksperimentalne genske terapije AMT-130 prikazuje pomembno 75-odstotno upočasnitev napredovanja Huntingtonove bolezni, kar predstavlja potencialni prelomni korak v nevrodegenerativnih obolenj, čeprav je potrebna še pot do odobritve.

Novo zdravilo napoveduje preobrat v boju proti staranju
Raziskovalci napovedujejo prelomno odkritje v boju proti nekrozi, nenadzorovani celični smrti. Potencialno novo zdravilo cilja na ustavitev propadanja celic in odpravo s starostjo povezanih bolezni, s kliničnimi preskušanji, ki se bodo začela leta 2025.

Objavljeno je bilo prvo Poročilo o raku v otroštvu in mladostništvu v Sloveniji
Slovenija se pridružuje redkim državam v svetu, ki na nacionalni ravni podrobneje sistematično spremljajo raka pri otrocih in mladostnikih.

Jaka, Matej, Tjaž, Matic ... ko zboli otrok, zboli cela družina
Duchennova mišična distrofija je redka, a neusmiljena bolezen, ki otrokom postopoma jemlje moč, gibanje in samostojnost. V Sloveniji z njo živi okoli 35 otrok, za vsakim od njih pa je družina, ki se bori z njim.

Se pri nas otroci z Duchennovo mišično distrofijo že lahko zdravijo z Duvyzatom?
V preteklem mesecu smo poročali, da je Evropska unija odobrila novo oralno zdravilo Duvyzat za zdravljenje Duchennove mišične distrofije (DMD) pri otrocih, starejših od 6 let, ki še lahko hodijo. Kaj to pomeni za otroke?

Krvni rak: Zakaj je odnos med bolnikom in zdravnikom ključnega pomena
Konferenca Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije je poudarila, kako ključnega pomena je odnos med bolnikom in zdravnikom. Poudarjeno je bilo zaupanje, spoštovanje in odprta komunikacija, ki bolnikom prinesejo občutek varnosti in vključenosti v proces zdravljenja. V ospredju je bila tema Bolnik in zdravnik – zavezništvo za zdravje.

Izčrpanost brez razloga? Morda gre za sindrom kronične utrujenosti
Občasna utrujenost je povsem običajna, še posebej v hitrem življenjskem tempu, ki ga živimo danes.

Ob evropskem dnevu kožnega melanoma opozorila o zaščiti pred soncem
Melanom je vrsta kožnega raka, ki nastane iz pigmentnih celic in je najbolj agresivna oblika kožnega raka, so ob evropskem dnevu kožnega melanoma opozorili v Nacionalnem društvu bolnikov z melanomom. Ustrezna zaščita pred soncem in zgodnje odkrivanje raka sta po njihovih navedbah ključnega pomena pri boju s kožnim melanomom.

Čimprej prepoznajte simptome, največ bolnikov diagnozo dobi pred 30. letom
Ko beseda nanese na multiplo sklerozo, si marsikdo predstavlja osebo na invalidskem vozičku, ki je v veliki meri odvisna od pomoči drugih in zato ni zmožna za delo. A gre za povsem izkrivljeno predstavo. Res je, da gre za neozdravljivo bolezen, toda v zgodnjih fazah so simptomi zelo blagi, zato ni razloga, da bolniki ne bi bili vključeni v delovno okolje. Pomembno pa je, da imajo po pridobljeni diagnozi na voljo čim več informacij in priporočil za lažje vračanje oziroma vključevanje na trg dela.

Kaj moramo vedeti, da bi preprečili nevaren krvni strdek?
S primernim življenjskim slogom lahko izjemno zmanjšamo tveganje, da bi v naših venah ali arterijah nastal krvni strdek. Če se zamaši arterija, lahko pride do možganske ali srčne kapi. Strdek v veni pa se lahko konča s pljučno embolijo. To so nevarna stanja, ki lahko povzročijo prezgodnjo smrt. Kako jih čimprej prepoznati, da lahko še pravočasno poiščemo zdravniško pomoč?

Kaj o našem zdravju pove srčni utrip?
Srce je votel mišični organ, ki leži sredi prsnega koša in telo preskrbuje s kisikom ter odstranja odpadne snovi. Gre za mišični organ s štirimi votlinami, stene pa se krčijo v natančnem zaporedju, da med vsakim utriopm potisnejo potrebno količino krvi ob najmanjši možni porabi energije. Frekvenca srčnega utripa pa je pomemben pokazatelj našega zdravja.

7 znakov, ki vam lahko uničijo grlo
Kaj ga povzroča in kako se zdravi?

8 najnevarnejših virusnih bolezni
Današnji virusi so zelo kompleksni in jih je skoraj nemogoče nadzorovati ali zadržati. V preteklih milijonih letih ali več so razvili stopnjo preživetja in učinkovitosti, ki jo je osupljivo razumeti. Še naprej preučujemo, poskušamo najti nove načine, kako jih premagati, oni pa še naprej mirno mutirajo.

6 simptomov orofaringealnega raka
Orofarinks sestavljajo strukture v zadnjem delu žrela, vključno z dnom jezika, nebnimi mandlji, zadnjo faringealno steno in mehkim nebom. Obstaja veliko vrst raka orofarinksa. Poglejmo si bolj podrobno.

Vrste pljučnice in kako se zdravi vsaka od njih
Pljučnica je ena najpogostejših in najresnejših okužb dihal, ki lahko prizadene ljudi vseh starosti. Gre za vnetje pljuč, pri katerem se alveoli – drobni zračni mešički – napolnijo s tekočino, gnojem ali vnetnim materialom. Obstaja več vrst pljučnice, ki se razlikujejo po povzročitelju, načinu prenosa in težavnosti bolezni. Razumevanje teh razlik je ključno za pravočasno diagnozo in učinkovito zdravljenje.

Kaj morate vedeti o biopsiji prostate?
Prostata je nujna za razmnoževanje (plodnost), vseeno pa moški lahko povsem normalno živi brez te žleze in nima nobene zveze s spolno močjo moškega. Kako izgleda priprava in postopek biopsije prostate? Navsezadnje, kdaj se odločijo za ta poseg?

Srce lahko preskakuje zaradi teh stanj
Dodatnim srčnim utripom pravimo ekstrasistole. Slednje se pojavljajo v nepravilnih srčnih ciklusih in vodijo do subjektivno zaznanega občutka, ki ga ljudje navadno opišejo kot 'preskakovanje srca'.

Ali je mogoče popolnoma pozdraviti astmo?
Stroka pravi, da ne. Zdravilo za astmo naj še ne bi obstajalo, so pa načini zdravljenja vedno boljši.

Kako se obvarovati pred jesenskimi virozami?
Jesenske viroze niso nič neobičajnega, saj gremo iz toplega vremena v bolj hladne temperature, začenjamo pa se tudi bolj zadrževati v zaprtih prostorih. Vse to pripomore k hitrejšemu širjenju virusov, kateri so za nas 'bolj na udaru', pa je odvisno od posameznika do posameznika.

Prepoznajte prve znake že danes
Ste že slišali za starostno degeneracijo makule? Kaj pa za diabetično retinopatijo? S prvo se na žalost sreča veliko starostnikov, druga pa je zelo znana osebam s sladkorno boleznijo.

Kaj moramo vedeti o virusu, ki je povzročil paniko v Nemčiji?
Panika, ki je bila pred kratkim v Nemčiji, je bila sicer 'lažni preplah', saj so sum na okužbo v virusum marbrug ovrgli. Vseeno pa je omenjen virus ostal v središču pozornosti. Kaj sploh je virus marburg, kakšni so simptomi? V prvi vrsti se mora poudariti, da gre za hud virus, četudi so simptomi podobni gripi.

Kaj je holistična medicina?
Holistična medicina je oblika zdravljenja, ki se osredotoča na celostno obravnavo bolnika. Vključuje obravnavo telesa, uma, duha in čustev. V skladu s filozofijo holistične medicine lahko dosežete najboljše možno zdravje, le če dosežete pravo ravnovesje v življenju vsega omenjenega.

''Želim si, da bi vedela, da mama potrebuje nekoga, ki jo ima rad, četudi je ne razume''
Pravimo, da nas mora, če nas ima človek resnično rad, razumeti, podpirati in nam poklanjati predvsem svoj čas in pozornost. Kaj pa, ko tega človek ni več sposoben? Kaj, če sploh nikoli ni bil, ali pa vsaj nikoli več ne bo? To, da se ljudje spreminjamo, ne pomeni, da drug drugega nehamo ljubiti, še manj, da si želimo slabo. Včasih v življenju preprosto pridejo situacije, predvsem pa bolezni, nad katerimi nimamo nikakršnega nadzora. Ena takšnih bolezni je tudi demenca, pri kateri lahko rečemo, da se človek praktično v celoti spremeni. A zaradi tega ga nimamo nič manj radi.

Možganski čip prejel že drugi poskusni bolnik
Elon Musk pravi, da se je Neuralink drugemu poskusnemu bolniku implantiral možganski čip. Bojda uspešno. V možgane so pacientu vsadili napravo, ki naj bi bila zasnovana tako, da paraliziranim pacientom omogoči uporabo digitalnih naprav zgolj z razmišljanjem.

Zakaj ne bi smeli guglati svojih simptomov?
Priznamo ali ne, vsi smo že vsaj enkrat po spletu iskali svoje simptome in jih povezovali s to ali ono boleznijo. S tem ni nič narobe, dokler ne prihajamo do napačnih zaključkov ali pa smo bolj ali manj nagnjeni k tesnobi, ki lahko naše psihično stanje poslabša. Če spadate med slednje posameznike, verjamemo, da veste, o čem govorimo. Poglejmo si, zakaj ni dobro, da se samodiagnosticiramo, in zakaj bi morali diagnoze prepustiti primernim strokovnjakom.

To so znaki alkoholizma
V letu 2014 je bilo v Sloveniji po podatkih Nacionalnega inštituta skupaj 3.545 primerov hospitalizacij izključno zaradi posledic škodljive rabe alkohola, v povprečju je bilo vsakodnevno zabeleženih deset primerov zdravljenih v bolnišnici zaradi bolezni in stanj, ki jih je bilo mogoče s stoodstotno verjetnostjo pripisati alkoholu, najpogostejši vzrok za hospitalizacije so bile duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola (72 %) ter alkoholna bolezen jeter (23 %), 184 bolnišnično obravnavanih primerov (5 %) pa so predstavljali mladi do 19. leta starosti. Na NIJZ poudarjajo, da škodljiva raba alkohola v Sloveniji predstavlja velik javnozdravstveni problem, ki pa je tudi družbeni problem, saj posledice nosi tako posameznik kot njegovi svojci, pa tudi lokalna skupnost in celotna družba.

Lahko otrok zboli za demenco?
Mati je razkrila, da se njen triletni sin bori z demenco. Da, mogoče je, da za demenco zbolijo tudi otroci. Poglejmo, kdaj in kako.