celostna oskrba

Paliativna medicina letos prvič del kurikuluma študentov Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani
Ob svetovnem dnevu paliativne in hospic oskrbe so na Onkološkem inštitutu Ljubljana izpostavili pomen strokovnega izobraževanja in usposabljanja zdravstvenih sodelavcev za kakovostno in dostopno paliativno oskrbo po vsej državi.

Ali ogljikovi hidrati res povzročajo pridobivanje teže?
Razprave o ogljikovih hidratih so v zadnjih desetletjih postale osrednji del prehranskih debat, predvsem zaradi priljubljenosti diet, kot so Atkinsova, keto in druge nizkohidratne diete. A vprašanje, ali ogljikovi hidrati dejansko povzročajo pridobivanje telesne teže, zahteva poglobljeno razlago, saj gre za precej kompleksno temo, ki vključuje biokemijo, prehransko znanost in vpliv življenjskega sloga.

Kako lahko zdravje naših zob in ustne votline vpliva na naše splošno zdravje?
Zdravi zobje in obzobna tkiva niso pomembni le za zdrav in samozavesten nasmeh, temveč tudi pomembno vplivajo na splošno zdravje telesa. Večina ljudi se tega ne zaveda, a zdravje ustne votline je med drugim povezano z zdravjem srca, dihal in prebavnega sistema. Ravno tako pa določene bolezni oziroma stanja vplivajo na zdravje zob in obzobnih tkiv.

'Če bi zelo imela rada, bi razumela pot nekoga in mu dovolila oditi.'
Paliativna oskrba je celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo ter pomoč njihovim bližnjim, z namenom vzdrževati optimalno kakovost življenja, upoštevajoč vse bolnikove potrebe, pomagati svojcem med boleznijo, umiranjem in žalovanjem. Slabih deset odstotkov ljudi namreč umre nenadne smrti, ostali pa se imajo čas posloviti od življenja v času trajanja svoje bolezni.

'Pred boleznijo sem živel, kot hočejo drugi, zdaj živim, kot hočem jaz.'
V Sloveniji je rak pri ženskah drugi, pri moških pa v zadnjih letih že prvi vzrok smrti, so ob današnjem svetovnem dnevu boja proti raku opozorili na NIJZ in onkološkem inštitutu. Po podatkih registra raka je v Sloveniji v letu 2016 na novo z rakom zbolelo 15.072 ljudi, kar pomeni, da so vsakih 35 minut postavili novo diagnozo raka, poročajo na STA.

Namesto evtanazije paliativna oskrba? Kaj paliativna oskrba sploh je?
“Paliativna oskrba je celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo,” razloži dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., predsednica Združenja za paliativno in hospic oskrbo pri Slovenskem zdravniškem društvu in vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Celostna oskrba pomeni, da bolnik dobi ne le medicinsko pomoč, kot je lajšanje bolečin oziroma obladovanje drugih simptomov. Podporo prejme tudi na psihološki in socialni ravni. Cilj je, da čim bolj kakovostno preživi zadnje obdobje. Težava je, da trenutno pri nas (pa tudi v tujini) paliativna oskrba še ne poteka, kot bi morala. Dolgo časa je bila to zapostavljena veja medicine, ki pa se danes pospešeno razvija. Slovensko zdravniško društvo meni, da bi z razvojem paliativne oskrbe, ki bi postala dostopna vsem državljanom, nehali govoriti o evtanaziji.

'Najtežji trenutek je, ko ti otrok v naročju umira'
Tako se trenutka, ko so takrat njeno 16-letno hčer Aljo oživljali zaradi odpovedi pljuč, spominja predsednica Društva za cistično fibrozo Slovenije Slavka Grmek Ugovšek. Zdravniki so Alji k sreči rešili življenje in s presaditvijo pljuč je dobila novo priložnost za življenje, a danes – osem let pozneje – s to redko boleznijo kljub temu še vedno ni lahko živeti.

Mlada gimnastičarka s srcem in pljuči 80-letnice se pripravlja na smrt
Zaradi cistične fibroze ima 22-letna Britanka Sonny Lang pljuča in srce 80-letnice. Zdravniki so ji povedali, da ponovna presaditev organov ni več mogoča, zato se 22-letnica pripravlja na smrt.

Razjasnili razliko med evtanazijo in samomorom z zdravniško pomočjo
Evtanazija je usmrtitev, samomor z zdravniško pomočjo pa je namerna pomoč pri samomoru, zato je ta dva pojma treba ločevati. Smrti ne moremo preprečiti, lahko pa preprečimo, da bi umiranje postalo trpljenje, je bilo glavno sporočilo okrogle mize, ki so se je udeležili strokovnjaki medicinske stroke.

Tragična smrt komaj 22-letne mamice
22-letna mamica Naomi Hulme je tragično preminila, ko ji zdravniki niso uspeli najti novih pljuč za presaditev. Naomi se je spopadala s cistično fibrozo, zaradi katere so se njena pljuča pričela sesedati, stanje pa se je poslabševalo tako hitro, da so zdravniki lahko le še nemočno opazovali, kako umira.

Tragična smrt obraza kampanje za darovanje organov
23-letna Kerry Thorpe je postala prepoznavna kot obraz kampanje za darovanje organov, s katerim je skušala osveščati ljudi o tem velikodušnem dejanju. Kljub temu sama ni uspela prejeti pljuč darovalca in ta petek umrla za posledicami cistične fibroze.

Poznate simptome cistične fibroze?
Cistična fibroza je najpogostejša avtosomska recesivna bolezen, ki v povprečju prizadene enega na 5000 novorojenčkov. Mutacijo gena, ki jo povzroča, v sebi nosi vsak 30. Evropejec, pri nas pa letno za njo zboli od 5 do 7 otrok.