dusevnost
Kako znova najti stik s svojim telesom in užitkom v vsakdanjem življenju
Ste se kdaj vprašali, kako se znova povezati s seboj, ko se počutite odtujene od svojega telesa? Spoznajte, zakaj je pozornost pomembnejša od tehnik in kako lahko z majhnimi koraki znova obudite občutek živosti, užitka in osebne moči. Čuječnost nas uči sprejemanja neizogibnih življenjskih stisk in krepi sposobnost samoregulacije. Pogovarjala sem se z Evo Požar, mag. sociologije, učiteljico čuječnosti, specializantko psihodinamske psihoterapije, ki deluje v Društvu za razvijanje čuječnosti, v katerem hkrati izvajajo programe za splošno populacijo, v sodelovanju z Europa Donna pa tudi za posameznice z zdravljenim rakom. Ta intervju je tretji v sklopu štirih, kjer bomo bralcem v celoti predstavili čuječnost, kaj slednja je, kako nam lahko pomaga, predvsem pa, zakaj je dober odgovor na sodoben stres. V tokratnem intervjuju govorimo o stiku s svojim telesom. Vabljeni k branju.
Kako skozi čuječnost do globlje povezanosti in lažjega soočanja s stisko
Čuječnost nas uči sprejemanja neizogibnih življenjskih stisk in krepi sposobnost samoregulacije. Pogovarjala sem se s Katarino Cerar Bajde, učiteljico čuječnosti, ki deluje v Društvu za razvijanje čuječnosti, v katerem hkrati izvajajo programe za splošno populacijo, v sodelovanju z Europa Donna pa tudi za posameznice z zdravljenim rakom. Ta intervju je drugi v sklopu štirih, kjer bomo bralcem v celoti predstavili čuječnost, kaj slednja je, kako nam lahko pomaga, predvsem pa, zakaj je dober odgovor na sodoben stres. Vabljeni k branju.
Kaj je čuječnost in kako jo vključiti v vsakdanje življenje
Čuječnost ni le meditacija, temveč veščina zavedanja. Pogovarjala sem se z Bredo Smej, kreativno terapevtko, učiteljico čuječnosti, ki deluje v Društvu za razvijanje čuječnosti, v katerem hkrati izvajajo programe za splošno populacijo, v sodelovanju z Europa Donna pa tudi za posameznice z zdravljenim rakom. Ta intervju je prvi v sklopu štirih, kjer bomo bralcem v celoti predstavili čuječnost, kaj slednja je, kako nam lahko pomaga, predvsem pa, zakaj je dober odgovor na sodoben stres. Vabljeni k branju.
Nemir, težave s koncentracijo, raztresenost: gre za ADHD ali tesnobo? Morda oboje?
Če se spopadate z nemirom, težavami s koncentracijo in spanjem, ste morda pod vplivom ADHD ali tesnobe – ali obeh.
Zakaj v svojem življenju potrebujemo starejše in mlajše prijatelje
Odkrijte šest ključnih razlogov, zakaj so raznolika prijateljstva koristna za vaš osebni razvoj in kako premagati generacijske razlike v odnosih.
Svetovni dan duševnega zdravja: kako do pomoči in podpore v Sloveniji
Svetovni dan duševnega zdravja 2026 letos nosi slogan "Deli izkušnjo. Prisluhni zgodbi. Naredimo spremembo".
Zakaj pametni ljudje ne delijo vsega na spletu
Spoznajte, zakaj je odpor do nenehnega spletnega objavljanja znak čustvene inteligence, močne samopodobe in boljše osredotočenosti na sedanjost.
Zakaj v odnosih ponavljamo vzorce iz otroštva?
Nekaterim partner nekaj ur ne odpiše in se na to požvižgajo. Druge to pahne v obup in začnejo v neskončnost klicati ali pošiljati zaskrbljena sporočila; 'me še imaš rad/a?' Tretji v glavi že pakirajo kovčke. Vsak ima svoje 'finte', ki pa se jih v psihologiji označuje kot vzorce navezanosti. V resnici gre za preživetven vzorec iz otroštva, ko se je otrok moral prilagoditi svojim skrbnikom. Kje ta stari avtopilot sabotira naše odnose in delo ter kaj lahko naredimo glede tega?
Travmatična navezanost: zakaj vztrajamo v odnosu, ki nas uničuje?
Marsikdo se je že znašel v vlogi prijatelja-zaupnika, ki drugo osebo povsem resno vpraša: zakaj pa preprosto ne greš? Vse kaže na to, da je zveza slaba in tudi kakšen dan nežnosti, ki mu sledi več dni žaljenja in groženj, ne more odtehtati trpljenja.
Zakaj smo po druženju izčrpani, čeprav smo se imeli fino?
Velikokrat se veselimo zabave. Sami najboljši prijatelji. Na zabavi uživamo in smo center dogajanja, v družbi se počutimo kot riba v vodi. Ko pa pridemo domov, bi se najraje skrili v temen kot in nikoli več prišli na plano.
Zakaj vedno znova ponavljamo iste odnose?
Včasih se nam zdi, da v odnosih ponavljamo vzorce do te mere, da se na neki točki zdi, da se vedno znova vračamo v isti odnos.
Pasivna agresija v odnosih: ko 'nič ni' ne pomeni nič
'Nič ni,' reče partner po prepiru, nato pa dva dni odgovarja z enozložnicami. Sodelavka 'pozabi' poslati datoteko ravno na dan, ko bi jo morali oddati. Jeza je očitna, a je nihče ne izreče naglas, tega, kar ni izrečeno, pa ne moremo rešiti. Kaj je torej pasivna agresija, od kod pride in kako se nanjo odzvati, ne da bi se spustili na isto raven?
Zakaj v odnosih vedno znova rešuješ druge (tudi ko te nihče ne prosi)
Kolega v službi spet lovijo roki, prijateljica nima za najemnino, starši spet delajo dramo iz malenkosti. Vas srbijo prsti; posojate denar, kličete naokoli, mirite in svetujete. Ko se čez mesec ali dva zadeva ponovi, spet skočite v vlogo reševalca, čeprav v sebi potiho gojimo zamero. Toliko se razdajamo, da smo že izčrpani od vse naše dobrotnosti. Se v ozadju res skrivajo naši dobri nameni ali na silo rešujemo ljudi, ki sploh nočejo biti rešeni?
Krivda po pogovoru s starši ne pomeni, da ste karkoli naredili narobe
Staršem poveste, da ta konec tedna ne pridete, kar deluje kot povsem razumna meja. Kljub temu vas stisne pri srcu, v želodcu se vam naredi vozel, glavo preplavijo misli, da ste slab otrok in slaba oseba. Te občutke večina dojema kot dokaz, da so res naredili nekaj narobe, a je resnica povsem drugje.
Pozabljate imena in ključe? To še ne pomeni, da je z vašim spominom kaj narobe
Pozabljeno ime znanca, ključi, ki jih nikakor ne najdete, ali beseda, ki jo imate 'na koncu jezika', po 50. letu so takšni trenutki lahko pogostejši. Vendar sami po sebi še ne pomenijo, da se s spominom dogaja nekaj resnega.
Zakaj zvečer ne morete odložiti telefona, čeprav ste čez dan izčrpani?
Čez dan komaj čakate, da boste lahko legli v posteljo, ko pa večer končno pride, nenadoma ne želite spati. V roke vzamete telefon, pogledate nekaj videoposnetkov, preberete sporočila ali začnete še eno epizodo serije.
Otrok, ki bere, razvija več kot le besedni zaklad: kaj o vplivu branja pravi znanost
Znanstvene raziskave potrjujejo povezave med rednim branjem in izboljšanimi kognitivnimi sposobnostmi ter socialno kognicijo. Branje za užitek igra pomembno vlogo pri duševnem zdravju in celostnem razvoju otrok, mladostnikov in odraslih.
Ste zamrznili sredi prepira? Krivi so možgani
Sredi prepira eden od udeležencev obmolkne. Ne odgovarja, gleda v tla, obraz je trd, neodziven. Drugi to razume kot kljubovanje in zato pritisne še močneje. Je drugi samo trmast? Verjetno ne; kriv je naš živčni sistem.
Kako počasno dihanje skozi nos umirja naše možgane
Nova študija razkriva, da frekvenca zračnega toka skozi nos neposredno vpliva na predele možganov, odgovorne za stres, in ponuja preprosto metodo za umirjanje.
Nihanje razpoloženja ni bipolarna motnja, razlikujeta se v trajanju simptomov
Gre za izčrpanost ali pa za nekaj, kar zahteva strokovno pomoč? Meje so dokaj jasne, glavno vprašanje pa je, kako dolgo doživljate taka nestabilna obdobja.
Ko potrditev drugih postane edino merilo vaše vrednosti
Želeti pohvalo in potrditev drugih je nekaj povsem človeškega.
Zakaj po tednu, ko zmoreš vse, sledi popoln zlom?
En teden vstajate ob šestih, oddelate trening, odgovorite na vse e-maile in še stanovanje se sveti. Naslednji teden je uspeh že to, da se spravite iz postelje do kavnega avtomata.
Panični napad ne pride 'kot strela z jasnega', telo ga napove že uro prej
Panični napadi se pogosto pojavijo na nenavadnih in neprimernih mestih, na primer v avtu, v pisarni ali pa doma v postelji.
David Zupančič: Otroci niso neumni, učijo se z zgledom
Zdravnik infektolog in pisatelj David Zupančič v svojem delu pogosto odpira vprašanja, ki segajo onkraj medicine – med njimi tudi vprašanje, kako pomembna sta branje in stik s knjigami za razvoj otrok in mladih. Z njim sem se pogovarjala o bralnih navadah mlajših generacij, vplivu tehnologije na odnos do knjig ter o tem, zakaj je branje pomembno tudi v času, ko je pozornost vse težje zadržati. Spregovorila sva tudi o tem, kako otroke in mladostnike približati knjigam ter kakšno vlogo imajo pri tem starši, šola in širša družba.
Pediatri, logopedi in psihologi imajo enotno sporočilo: otrokom berite vsak dan
Nekatera priporočila dobimo v ambulanti, druga v lekarni. Zdaj pa strokovnjaki opozarjajo še na nekaj, kar lahko pomembno vpliva na otrokov razvoj: skupno branje.
Prepoznajte čustveno lakoto: nasveti za obvladovanje stresa
Spoznajte biološke in socialne vzroke za prenajedanje v stresnih obdobjih ter praktične nasvete za vzpostavitev bolj zdravega odnosa do hrane.
Se počutite na robu? Prepoznajte opozorilne znake čustvene stiske
Spoznajte, kaj pomeni sodobni izraz 'crashing out', kako se čustvena preobremenjenost kaže v vsakdanjem življenju in kakšni so konkretni koraki za povratek v ravnovesje.
Samopoškodovalne misli: zakaj se pojavijo in kaj pomenijo
Misel ni dejanje in ni namen.
Zakaj se ob nekaterih ljudeh počutimo ogroženo, čeprav niso naredili nič narobe
Nekateri ljudje so do nas prijazni in ustrežljivi, razumsko bi jih lahko opisali le z lepimi pridevniki. Kljub temu se ob njih počutimo nelagodno, čeprav ne razumemo, zakaj.
Kako telo shranjuje travmatične izkušnje
Telo je zelo občutljivo na dražljaje, ki jih povezuje s travmatičnim dogodkom. Da telo odreagira, je dovolj že določen ton glasu, vonj ali lokacija, ki nas spomni na nekaj neprijetnega, kar smo doživeli.
Nočne more, flashbacki in napetost: znaki nerazrešene travme
Mnogi smo se že zbudili z razbijajočim srcem in premočeno majico, a se sanj nismo spomnili. Travme povzročajo številne telesne težave, a se redko kažejo v obliki filmskih flashbackov, v katerih bi živo podoživljali spomin.
Zakaj se po travmatičnih izkušnjah ne počutimo več isti človek
Ljudje se po puberteti in prehodu v odraslost na neki točki stabiliziramo in začnemo vse manj spreminjati. Ugotovimo, kdo smo, možgani dozorijo, ustalimo se v način življenja, ki nam ustreza.
Ko življenje izgubi smisel: kako prepoznati nevarne miselne vzorce
Mnogi od nas smo dosegli marsikaj od tega, kar smo si želeli pred petimi ali desetimi leti. Dobili smo napredovanje, imamo družino, pred prenovljeno hišo je parkiran nov avto. Kljub temu se počutimo prazno; cilji, ki smo jih tako zasledovali, so se izkazali za jalove, kar se tiče povezave s srečo.
Odvečna telesna teža in anksioznost: kako sta povezani in zakaj vplivata druga na drugo
Preverite, kako debelost vpliva na razvoj anksioznosti in obratno ter spoznajte ključne korake za obvladovanje obeh zdravstvenih stanj.
Kaj je disociacija? Ko se um odklopi od sebe in okolice
Verjetno poznate občutek, ko se pripeljete domov in se vožnje sploh ne spomnite. Ali ko sredi pogovora zastrmite v prazno in za hip "odplavate".
Telesni znaki stresa ali zakaj se anksioznost kaže skozi prebavne težave
Verjetno poznate občutek, ko se pred pomembnim sestankom ali izpitom pospeši prebava, stisne trebuh ali vam postane slabo.
Notranji kritik, samopodoba in kako biti zadovoljen s sabo
Najbrž ste se srečali s tistim glasom v glavi, ki po vsaki napaki komentira nekaj v slogu 'spet si zavozil' ali 'nisi dovolj dober'.
ADHD pri odraslih: kdaj je čas za test in kaj sledi
ADHD pri odraslih pogosto ostane neprepoznan, saj se kaže drugače kot pri otrocih. Preberite kako prepoznati znake in priti do prave diagnoze ter pomoči.
Tourettov sindrom in tiki v odraslosti: od kod se vzamejo?
Pri tridesetih sredi sestanka nenadoma trzne oko. Nato pride odkašljevanje brez razloga, čez nekaj dni ponavljajoč se gib z rameni.
Zakaj se pojavijo stalni občutki krivde?
Uležete se v posteljo po čisto običajnem dnevu. Nič posebnega se ni zgodilo, pa vendar vas glodajo neprijetne misli.
Ruminacija: zakaj se misli ves čas vrtijo v negativnem krogu?
Uležete se v posteljo, ugasnete luč. Pojavi se tista zoprna misel. Vrti se in vrti, zjutraj pa je še vedno tam. Temu vrtenju misli stroka pravi ruminacija.
Strah pred bližino: zakaj se umikamo, ko odnos postane resen
Začetek zveze teče gladko. A ko se stvari poglobijo in beseda nanese na skupno prihodnost, nekaj v vas zaškripa in začnemo iskati izhod. V ozadju pogosto ni to, da v resnici ne bi hoteli živeti skupaj ali načrtovati prihodnosti, ampak prej to, da nas je preprosto strah bližine.
Ali je narcisizem deden?
Strokovni pregled vzrokov za narcizem razkriva kompleksno prepletanje med podedovanimi lastnostmi in okoljskimi dejavniki v otroštvu.
Vas tehnologija izčrpava? Kako zares vzpostaviti zdrave digitalne navade
Digitalni detoks se pogosto oglašuje kot rešitev za sodobno izčrpanost, a raziskave kažejo, da so sistemske in skupnostne spremembe pri uporabi naprav učinkovitejše od kratkotrajnih individualnih diet od digitalne tehnologije.
Mejna osebnostna motnja: zakaj jo pogosto zamenjajo za ADHD?
Po letih občutka, da nekaj ni v redu, končno dobite diagnozo: ADHD. Zdravila začnejo delovati, a življenje se ne umiri.
Kdaj navezanost ni več zdrava
Poznate tisti občutek, ko pošljete sporočilo, čakate odgovor in medtem ne morete misliti na nič drugega? Ko se zdi, da brez določene osebe preprosto ne morete funkcionirati?
Anksiozna navezanost: zakaj se v odnosih bojimo zapuščenosti
Partner eno uro ne odgovori na sporočilo in v glavi se nam že vrti film, kako pakira kovčke. Poznate ta občutek?
Psihologija ljubosumja: kdaj je ljubosumje normalno in kdaj ne
Partner dve uri ne odgovori na sporočilo. Na njegovem profilu se pojavi všeček neznane osebe. V želodcu se nekaj stisne in glava že piše scenarij.
Napadi besa: zakaj nastanejo in kdaj obvladovanje jeze ni dovolj
Zataknjen predal, počasen voznik, neprijetna opazka ... Stvari, pri katerih bi večina zamahnila z roko, nas preplavijo s čustvenim odzivom, ki je glede na dogodek povsem nesorazmeren.
Življenje z diagnozo: kako pravočasno poiskati pomoč in zakaj je pomembno, da jo
Mesec maj je mesec, ko se toliko bolj pogovarjamo o pomenu duševnega zdravja in o tem, kako pomembno je, da o svojih težavah spregovorimo pravočasno, predvsem pa na glas!
Kako lahko umetnost pomaga pri soočanju s stiskami in pri samem razvoju otroka
Prof. dr. Robert Kroflič z ljubljanske pedagoške fakultete poudarja, da umetnost ni zgolj estetski dodatek, temveč nujen prostor za osebno rast, katarzo in razvijanje empatije v šolskem sistemu. Vabljeni k branju intervjuja.
Zakaj pride do izgorelosti? Klinična psihologinja Ivna Bulić opozarja na skrite sprožilce
Klinična psihologinja Ivna Bulić je z nami spregovorila o tem, zakaj izgorelost postaja vse večji izziv v sodobni družbi. V pogovoru je osvetlila globoke vzroke izgorelosti, vlogo delovnega okolja in pomen osebne odgovornosti pri vzpostavljanju zdravega ravnovesja. Vabljeni k branju intervjuja.
Učinkovit japonski trik za premagovanje vsakodnevne raztresenosti
Japonski strojevodje že desetletja uporabljajo sistem kazanja in govorjenja, ki dokazano izboljšuje delovni spomin ter preprečuje drobne, a stresne napake v domačem okolju.
Dobro duševno zdravje je eden ključnih temeljev kakovostnega življenja
V Celjskem domu danes poteka četrti Festival duševnega zdravja v organizaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Kot je pred odprtjem poudarila ministrica za zdravje, ki opravlja tekoče posle, Valentina Prevolnik Rupel, je dobro duševno zdravje eden ključnih temeljev kakovostnega življenja in družbene blaginje.
Raperjeva izpoved razkrila skrivnost, ki je oboževalci niso pričakovali
Eden najbolj prepoznavnih regionalnih hip-hop ustvarjalcev Edo Maajka je v zadnjih letih večkrat presenetil z iskrenimi izpovedmi o svojem duševnem zdravju. Čeprav ga javnost pozna kot energičnega in družbeno kritičnega glasbenika, je sam razkril, da se že dlje časa sooča z anksioznostjo in napadi panike.
Konoplja pri najstnikih upočasnjuje kognitivni razvoj, razkrivajo študije
Najnovejši podatki kažejo, da rekreacijska uporaba konoplje pri mladih ovira naravni napredek kognitivnih sposobnosti, kar lahko dolgoročno vpliva na šolski uspeh in vsakodnevno delovanje.
Znaki depresije v telesu in v glavi: kaj razkriva najnovejša znanost
Depresija je biopsihosocialna bolezen, ki človeka prizadene na različnih področjih. Znaki depresije so raznoliki, sodobna znanost pa jih je našla v praktično vseh telesnih sistemih, od kortizola do mikrobov v črevesju in tega, kakšni vzorci se pojavljajo v mislih.
Kako prepoznati zgodnje znake shizoafektivne motnje?
Če se nekdo od naših bližnjih umika, postaja sumničav in slabo spi, najprej pomislimo, da je to samo faza. Včasih res samo faza, včasih pa prvi obrisi ene najpogosteje napačno diagnosticiranih duševnih motenj.
Simptomi visoko funkcionalne anksioznosti: ko navzven delujemo 'v redu'
Predstavljajte si osebo, ki vse zmore. Služba teče, projekti so končani v rokih, dom je urejen, družabno življenje deluje...
Kako lahko 20 minut narave izboljša vaše zdravje, razkrivajo študije
Ste vedeli, da vonj po borovcih pomiri v 90 sekundah? Preberite, kako stik z naravo in celo igranje z zemljo čudežno vplivata na vaše razpoloženje in notranji mir.
