izpostavljenost soncu
Lahko sončna očala preprečijo glavobole? Odgovor vas bo morda presenetil
Če vas po dnevu na močnem soncu začne boleti glava, težava morda ni le utrujenost. Svetloba lahko pri nekaterih ljudeh sproži ali poslabša glavobole, zato so kakovostna sončna očala lahko več kot le modni dodatek.
Kako UV-žarki poškodujejo DNK in zakaj lahko zaradi sonca nastanejo nevarne mutacije?
Sončna svetloba je del našega vsakdana, vendar njeni ultravijolični (UV) žarki niso le vir zagorelosti. Nevidno UV-sevanje lahko prodre v kožo in poškoduje DNK v kožnih celicah.
Zaščita ni samo za dopust: zakaj bi morali SPF uporabljati vsak dan
Ko pomislimo na zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem SPF, jo pogosto povežemo z morjem, plažo in dolgimi poletnimi dnevi.
Nekaterih sonce nikoli ne opeče, razlog zakaj, pa vas bo morda presenetil
Medtem ko nekateri po nekaj minutah na soncu postanejo rdeči kot rak, lahko drugi preživijo ure na plaži brez vidnih posledic. Razlog ni samo v tem, koliko kreme za sončenje uporabljajo, pomembno vlogo igra nekaj, kar je zapisano v njihovih genih.
Tudi temnejša koža potrebuje SPF: zakaj zaščita pred soncem ni pomembna le za svetlopolte
Pogosto velja prepričanje, da ljudje s temnejšo poltjo zaščite pred soncem ne potrebujejo. Ker ima njihova koža več melanina, ki deloma ščiti pred ultravijoličnimi (UV) žarki, se res redkeje opečejo. Vendar to ne pomeni, da so pred posledicami sonca zaščiteni.
Sonce in oči: zakaj so UV-zaščitna očala pomembna za ohranjanje vida
Ko razmišljamo o zaščiti pred soncem, običajno pomislimo na kožo. Manj pogosto pa se zavedamo, da lahko ultravijolični (UV) žarki poškodujejo tudi oči.
Kdaj začeti uporabljati anti age kremo: na kaj biti pozorni pri prvih znakih staranja kože
Sončne opekline niso le začasna nevšečnost: posledice lahko čutite še leta
Večina ljudi sončne opekline dojema kot nekaj, kar mine v nekaj dneh.
Kaj vključuje dermatološki pregled v Ljubljani – potek pregleda in kaj pričakovati
Sončne opekline niso edina nevarnost: to se lahko pokaže šele čez leta
Rdeča koža po dnevu na plaži običajno izgine v nekaj dneh. Škoda, ki jo sončni žarki povzročijo globlje v koži, pa ne.
Sonce kožo postara hitreje kot čas: kaj se v resnici dogaja pri fotostaranju
Gube, pigmentni madeži, izguba prožnosti in neenakomeren ten kože niso vedno le posledica naravnega staranja.
Zaščitite svoje malčke pred soncem: naložba v zdravje za vse življenje
Poletje pomeni brezskrbno igro na prostem, kopanje in dolge dneve na soncu. A prav otroci so skupina, pri kateri lahko ultravijolični (UV) žarki povzročijo največ škode.
Ključna opozorila o zaščiti kože na pogosto spregledanih predelih
Večina ljudi pri nanašanju kreme za zaščito pred soncem poskrbi za roke, noge in hrbet, a kožni raki in prezgodnje staranje se pogosto pojavijo prav na mestih, ki jih povsem spregledamo.
Sonce lahko pomaga ali škodi: kako UV-žarki vplivajo na luskavico, vitiligo in druge kožne bolezni
Večina ljudi ultravijolične (UV) žarke povezuje predvsem s sončnimi opeklinami, prezgodnjim staranjem kože in večjim tveganjem za kožnega raka. Toda pri nekaterih kroničnih kožnih boleznih je zgodba precej bolj zapletena.
Kožni rak vse pogosteje prizadene mlade odrasle: dermatologi razkrivajo razlog
Kožni rak že dolgo ni več bolezen, ki bi jo povezovali predvsem s starejšimi.
Krema ni vedno dovolj: kako izbrati oblačila in klobuk, ki res zaščitijo kožo pred soncem
Ko govorimo o zaščiti pred soncem, večina ljudi najprej pomisli na zaščitno kremo.
Dermatologi opozarjajo: teh 8 napak pri zaščiti pred soncem dela skoraj vsak
Večina ljudi meni, da se pred soncem dobro zaščiti že s tem, da na plaži nanese kremo z visokim zaščitnim faktorjem. Toda dermatologi opozarjajo, da prav pri uporabi zaščite pred soncem delamo številne napake, zaradi katerih je koža še vedno izpostavljena škodljivim ultravijoličnim (UV) žarkom.
Vas je opeklo? Dermatologi razkrivajo, kaj koža po opeklini najbolj potrebuje
Sončna opeklina ni le neprijetna rdečica, ki bo minila v nekaj dneh. Gre za vidno posledico poškodbe kože zaradi ultravijoličnih (UV) žarkov, pri kateri se sproži vnetni odziv. Koža postane rdeča, boleča, občutljiva, v hujših primerih se pojavijo tudi mehurji in luščenje.
Sonce in tetovaže: kako jih zaščititi pred bledenjem in poškodbami
Tetovaža je obstojna le toliko, kolikor jo zaščitimo pred UV-žarki.
Zakaj je kožni rak najpogostejši rak na svetu? Odgovor se skriva v naših vsakodnevnih navadah
Vsako leto zaradi sonca nastanejo milijoni primerov kožnega raka. Dobra novica pa je, da gre za enega najbolj preprečljivih rakov, če pravočasno poskrbimo za zaščito kože.
Sonce ne vpliva le na kožo: tako UV-žarki spreminjajo delovanje imunskega sistema
Večina ljudi sončne žarke povezuje predvsem z zagorelostjo, sončnimi opeklinami in povečanim tveganjem za kožnega raka. Toda znanstveniki že dolgo vedo, da ultravijolični (UV) žarki ne vplivajo le na kožo – vplivajo tudi na naš imunski sistem.
Kako UV-indeks vpliva na kožo in kako ga pravilno brati
Ko govorimo o zaščiti pred soncem, večina ljudi najprej pomisli na kremo z visokim zaščitnim faktorjem. A dermatologi opozarjajo, da je za razumevanje tveganj, ki jih prinaša sonce, še pomembnejši podatek UV-indeks.
Fototip kože: zakaj nekateri porjavijo hitreje kot drugi?
Poleti hitro opazimo razliko med ljudmi. Nekateri že po nekaj urah na soncu dobijo zlato rjavo polt, drugi kljub previdnosti pordečijo, se opečejo in le stežka porjavijo. Mnogi se zato sprašujejo, ali je mogoče kožo 'navaditi' na sonce ali pa je vse odvisno od genetike.
Zakaj se materina znamenja spreminjajo in kdaj je to še normalno?
Skoraj vsak odrasel človek ima na koži vsaj nekaj materinih znamenj. Večina jih ostane vse življenje nespremenjenih, nekatera pa se lahko sčasoma nekoliko spremenijo. Prav zato marsikoga zaskrbi, ko opazi, da je znamenje postalo večje, temnejše ali drugačne oblike.
Ali je lani odprta krema za sončenje še varna?
Ko se začne poletje, marsikdo iz omare ali torbe za na plažo vzame lansko kremo za sončenje. Če je embalaža še napol polna, se zdi škoda kupiti novo. Toda ali zaščitna krema po enem letu še vedno nudi enako zaščito?
Brezplačni pregledi znamenj razkrili več primerov sumljivih sprememb
Združenje slovenskih dermatovenerologov je v okviru evropske kampanje EUROMELANOMA 2026 organiziralo brezplačne preventivne preglede sumljivih kožnih znamenj, namenjene zgodnjemu odkrivanju kožnega raka.
Kako zaščititi lase in lasišče pred UV-žarki: napake, ki jih poleti dela večina ljudi
Ko pomislimo na zaščito pred soncem, večina najprej poseže po kremi za obraz in telo.
Sonce in pigmentni madeži: zakaj nastanejo in kako jih lahko preprečite
Poletje je čas sonca, dopustov in aktivnosti na prostem. A prav v tem obdobju številni opazijo tudi temnejše lise na obrazu, dekolteju ali rokah. Pigmentni madeži so ena najpogostejših estetskih težav kože, dermatologi pa opozarjajo, da je njihov glavni sprožilec prav izpostavljenost sončnim žarkom.
Najbolj nevarni miti o sončenju, ki še vedno krožijo na družbenih omrežjih
Družbena omrežja so polna nasvetov o sončenju, hitrem pridobivanju zagorele polti in zaščiti kože. Težava je, da mnogi med njimi niso le napačni, temveč lahko tudi škodujejo zdravju.
Zakaj se pojavijo pege in kako vpliva nanje sonce?
Zakaj se pojavijo pege in ali so znak poškodb zaradi sonca?
Zakaj je solarij nevarnejši, kot se zdi
Solarij se pogosto predstavlja kot hitra pot do "zdrave" zagorelosti, še posebej pred poletjem ali dopustom. A z medicinskega vidika gre za enega najbolj tveganih načinov umetnega izpostavljanja ultravijoličnemu sevanju. Dermatologi opozarjajo, da tveganje ni le estetsko – gre za neposredno poškodbo kože na celični ravni.
Sončenje v nosečnosti: kaj je varno in čemu se izogniti
Nosečnost prinese številne spremembe, tudi v tem, kako koža reagira na sonce.
Tihi ubijalec poletja: znaki sončarice, ki jih ne smete prezreti
Dolgotrajna izpostavljenost soncu ni nevarna zgolj zaradi opeklin – v nekaterih primerih lahko povzroči tudi sončarico (sončni udar), stanje, ki se sprva začne povsem nedolžno, zelo hitro pa se lahko razvije v resno grožnjo našemu zdravju.
Slovenski dermatologi pozivajo k strožji zaščiti pred UV-sevanjem: ''Vsako leto odlašanja pomeni nove bolnike''
Drugi kongres slovenskih dermatovenerologov v Portorožu, ki je potekal od 21. do 24. maja v Hotelu Bernardin, je združil strokovnjake, ki opozarjajo na nujnost preventive pri kožnem raku ter potrebo po strožjem urejanju zaščite delavcev na prostem pred nevarnim ultravijoličnim sevanjem. Zaradi velikega števila tujih udeležencev je celoten program potekal v angleščini.
Zakaj imamo skoraj vsi materino znamenje na tem delu telesa
Ljudje smo, kot piše net.hr, baje opazili, da imamo skoraj vsi na rokah, bodisi na dlaneh ali bolj zgoraj, vsaj eno materino znamenje. Zakaj se znamenje tako rado pojavi na tem predelu telesa? Razlog je zelo preprost.
Ob dnevu boja proti kožnemu melanomu poudarek na preventivi in zgodnjem odkrivanju
Ob današnjem evropskem dnevu boja proti kožnemu melanomu Onkološki inštitut Ljubljana in Nacionalno društvo bolnikov z melanomom opozarjata na pomen preventive in zgodnjega odkrivanja, ki lahko izboljšata izide zdravljenja. V Sloveniji je kožni melanom šesti najpogostejši rak, ki v zadnjih letih strmo narašča, so opozorili.
Zaupanja vredna znanost za varno hrano v Evropi
Da lahko sprejemamo preudarne odločitve glede hrane, je ključno, da razumemo znanost, na kateri temelji varnost hrane. To je temelj kampanje Safe2Eat, pobude EU, ki jo vodijo Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), Evropska komisija ter nacionalni partnerji iz držav članic EU in držav kandidatk.
Tihi rak, ki se začne kot nedolžna ranica: ploščatocelični karcinom, ki ga mnogi opazijo prepozno
Ploščatocelični karcinom je ena najpogostejših oblik kožnega raka, ki se pogosto začne kot neopazna, majhna ranica ali hrapava lisa.
Zgolj minuta na soncu je lahko usodna: zgodba ženske, ki živi kot 'vampirka'
Za Emily Richardson je sonce smrtno nevarno. Zaradi redkega sindroma ji že kratek stik z UV-žarki povzroči hude reakcije in ogrozi življenje.
Koliko vitamina D potrebujemo? To so smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D v Sloveniji
Vitamin D je v zadnjih desetletjih postal eno najpogosteje raziskovanih hranil, saj ima poleg klasične vloge pri zdravju kosti in mišic tudi pomembne učinke na imunski sistem, presnovo sladkorja, živčevje in celo na pojavnost nekaterih vrst raka.
5 jutranjih navad za boljšo presnovo
Če želite pospešiti presnovo že zjutraj, obstaja 5 preverjenih navad, ki jih potrjujejo strokovni viri. Te navade ne le izboljšajo prebavo, temveč tudi povečajo porabo kalorij in raven energije čez dan.
Vitamin D: Zakaj je ključen v mesecih z manj sonca in kje ga najti
Vitamin D je eden najpomembnejših mikrohranil za ohranjanje zdravja, še posebej v hladnejših mesecih, ko je izpostavljenost soncu bistveno manjša.
Res potrebujete več vitamina D, ko pade temperatura?
Je celotna fama okoli vitamina D dejansko le marketinški trik ali ga v zimskih mesecih v Sloveniji res potrebujemo?
Najnovejši podatki Registra raka RS - naraščajoče število primerov raka opozarja na potrebo po krepitvi onkologije
Register raka Republike Slovenije, ki deluje na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je objavil redno letno poročilo, ki prinaša najnovejše podatke o obremenjenosti z rakom v Sloveniji. V letu 2022 je za rakom zbolelo približno 19.000 ljudi, več kot 10.000 moških in skoraj 9.000 žensk, od tega 5.500 za nemelanomskim kožnim rakom.
Imate navado, ki jo kardiologi povezujejo s tveganjem za srčni napad?
Po mnenju strokovnjakov lahko ta navada poveča tveganje za srčno-žilne bolezni.
Imate takšne žile? Pravočasno prepoznajte težave
Krčne žile so pogost problem, ki se lahko pojavi že v mladosti, pogosto pa ga povzročajo dednost, nosečnost ali življenjski slog. Pravočasno prepoznavanje znakov, kot so pekoč občutek in otekanje, ter obisk zdravnika sta ključna za preprečevanje zapletov in izboljšanje kakovosti življenja.
Jesen prinaša več kot le barve – gobe kot vir vitamina D
Jesenske gobe so naravni vir vitamina D, ki lahko pomagajo pri krepitvi imunosti in zdravju kosti.
Nazaj v rutino: kako september vpliva na duševno zdravje in kako se izogniti jesenski tesnobi
September je mesec prehodov. Poletna sproščenost se umika šolskim urnikom, službenim obveznostim in krajšim dnem.
Kdo še posebej potrebuje vitamin D?
Vitamin D, imenovan tudi 'sončni vitamin', je ključen za optimalno delovanje telesa, od imunskega sistema do kosti. Posebej ga potrebujejo telesno aktivni posamezniki, ljudje, starejši od 40 let, ter vsi, ki si želijo ohranjati optimalno zdravje, saj sodobni način življenja pogosto omejuje izpostavljenost soncu.
Najpomembnejša stvar, ki jo lahko naredite po dnevu na plaži
Poglobljen pregled pomena optimalne hidracije za fiziološke funkcije telesa in vpliv vnosa elektrolitov, s posebnim poudarkom na preprečevanju dehidracije in potencialnih tveganjih presežka natrija.
Veste, kam zavreči neuporabljena zdravila? To so informacije, ki jih morate poznati
Večina ljudi ima doma vsaj nekaj starih zdravil, ki so ostala po preboleli bolezni ali pa jih niso nikoli porabili do konca. Med temi se pogosto znajdejo tudi antibiotiki, ki predstavljajo posebno tveganje – tako za naše zdravje kot za okolje. Čeprav se zdi priročno, da zdravila preprosto zadržimo za "vsak primer", so posledice tega početja lahko resne. Varna raba in pravilno odlaganje zdravil, še posebej antibiotikov, je ključen korak k zaščiti zdravja posameznika, celotne skupnosti in naravnega okolja.
Dermatologi razkrivajo, zakaj je 'podlaga' ali 'bazična porjavitev' pri sončenju lahko še bolj nevarna
Dermatologi razkrivajo zmotno prepričanje o bazični porjavitvi kot zaščiti kože. Poudarjajo, da gre za poškodbo celic, ki dramatično poveča tveganje za kožni rak in prezgodnje staranje. Namesto tveganega sončenja priporočajo znanstveno dokazane metode fotozaščite za optimalno zdravje kože.
To se zgodi, če ne skrbite za ustrezno higieno spolovil
Poletni dopusti prinašajo moškim poleg sprostitve tudi specifična zdravstvena tveganja. Ključnega pomena je razumevanje, kako prepoznati in preprečiti pogoste okužbe sečil, glivične in spolno prenosljive bolezni ter druge s toplotnimi vplivi povezane težave, da se izognete dolgoročnim zapletom in ohranite vitalnost med celotnim potovanjem.
Kako preprečevati ali negovati najpogostejše poletne težave s kožo?
Ko so vrtnarjenje, plavanje, kampiranje in uživanje v čudovitih športih ter aktivnostih na prostem del vaših vznemirljivih poletnih načrtov, je zaščita kože bistvenega pomena.
Ali je pametno že avgusta začeti jemati vitamin D?
Ker vitamin D telo večinoma tvori pod vplivom UVB-žarkov, je poleti njegovo pomanjkanje redkejše – a ne pri vseh.
Kaj je anafilaktični šok? Ukrepati je treba pravočasno!
Koža je največji organ in naša prva obramba pred zunanjim svetom. Kljub vsakodnevnim manjšim poškodbam, kot so piki žuželk in praske, lahko s pravilno nego preprečimo zaplete in pospešimo celjenje.
Zdravnik izdal nujno opozorilo: "Če opazite spremembe na koži, nemudoma obiščite dermatologa"
Zdravniki svetujejo, da se v najtoplejšem delu dneva izogibate soncu. Nositi morate zaščitna oblačila in uporabljati kremo za sončenje. Zdravnik John O'Bryen iz Avstralije je na TikToku pokazal najhujši primer kožnega raka, ki ga je kdaj koli videl.
Zakaj je zaščita pred soncem nujna tudi v oblačnih dneh?
Čeprav je zunaj oblačno in sonca ni na vidiku, to še ne pomeni, da vaša koža ne potrebuje zaščite. UV-žarki, ki povzročajo staranje kože, opekline in povečujejo tveganje za kožnega raka, brez težav prodrejo skozi oblake.
Kako varno uživati na soncu po 40. letu: nasveti za zdravo kožo
Po 40. letu se koža začne opazneje spreminjati – postane tanjša, bolj občutljiva in se počasneje obnavlja po poškodbah.
Zakaj lahko sončenje oslabi vašo odpornost in sproži izbruh herpesa?
Ko pomislimo na poletje, si pogosto predstavljamo sproščeno poležavanje na soncu, bronasto zagorelo polt in občutek vitalnosti. A sončenje ima lahko tudi temnejšo plat.
