občutek krivde
Kako razviti in vzdrževati zdrave meje v odnosih (in zakaj jih večina postavi narobe)
Beseda "meje" se je v zadnjih letih spremenila v wellness-slogan, ki je v svoji popularnosti izgubil zasluženo težo.
Kaj se zgodi s telesom, ko zaužijemo večje količine hrane
Velikonočni prazniki so za mnoge sinonim za bogato obloženo mizo. Na njej pogosto kraljujejo šunka, pirhi, hren, potica in številne druge dobrote, ki se jim je težko upreti. Po dolgem postnem obdobju ali preprosto ob druženju z družino in prijatelji se hitro zgodi, da pojemo več, kot smo sprva nameravali. Občasno prenajedanje večini ljudi sicer ne povzroča večjih težav, vendar pa lahko nenadna sprememba prehrane vpliva tudi na naše telo in na prebivalce, ki v njem živijo: črevesne bakterije.
Debelost ni stvar volje: v Ljubljani dogodek za vse, ki želijo razumeti svoje telo in težo brez stigme
Debelost postaja eden največjih zdravstvenih izzivov sodobne družbe, vendar jo še vedno pogosto razumemo preveč poenostavljeno – predvsem kot vprašanje volje ali življenjskega sloga. V resnici gre za kompleksno kronično bolezen, na katero vplivajo genetika, hormoni, delovanje možganov, stres in okolje.
Kako po praznikih prenehati jesti sladko? Nasveti nutricionistke za lažji prehod
Po praznikih se veliko ljudi znajde v istem začaranem krogu: več sladkorja, več želje po sladkem in več težav pri vračanju v normalen ritem.
Čustveno prenajedanje: zakaj nastane in kako ga lahko obvladate brez občutkov krivde
Ko posegate po hrani zaradi stresa ali žalosti, lahko to preraste v težavo, ki zahteva spremembo navad.
Shujšala za 25 kilogramov, in to brez zdravil: preobrazba, ob kateri boste ostali odprtih ust
39-letna Britanka je s premišljenimi spremembami prehrane in gibanja izgubila 25 kilogramov ter povsem spremenila svoje zdravje.
Zakaj občutek krivde ob počitku škoduje vašemu zdravju
Občutek krivde ob počitku lahko poruši spanje, oslabi odpornost in poveča stres.
Življenje z lupusom jo je prikovalo na posteljo: sram jo je bilo prositi za pomoč, a dočakala je nepričakovano podporo
Ženska z lupusom je zaradi bolezni obstala v postelji, njen dom pa je zdrsnil v kaos. Njens strah pred obsodbo je zamenjala nepričakovana in nesebična pomoč.
Ljudje, ki stalno zamujajo: lenoba ali resen problem?
Vztrajna zamuda pogosto ni posledica nemarnosti, temveč globljih psiholoških vzorcev in posebnosti.
Vneto grlo je razkrilo krvnega raka: zgodba matere, ki danes po 16 letih govori o hvaležnosti
Navidezno nenevaren simptom je pri mladi materi razkril resno krvno bolezen, a ji hkrati omogočil zgodnje zdravljenje in leta, ki jih sprva ni pričakovala.
Največjo škodo si delate z nerealnimi cilji
Vsako leto januar prinaša val optimizma. Obljubimo si, da bomo bolje jedli, bolj telovadili ali se manj obremenjevali. A že do februarja mnogi ugotovijo, da njihove novoletne zaobljube zbledijo. Ni problem v tem, da nimamo motivacije, ampak v tem, kako pristopimo k spremembam. Prevelika pričakovanja, ekstremni cilji in pomanjkanje podpore pogosto vodijo v hitre frustracije in odstopanje od zastavljenih načrtov.
Največja laž v svetu zdravja: 'detoks', ki ga vaše telo opravlja samo
V zadnjih letih so 'detoks' programi postali modni hit, še posebej po prazničnih obdobjih ali ob začetku novega leta. Obljubljajo hitro izgubo kilogramov, izločanje toksinov in izboljšanje počutja. Strokovnjaki pa opozarjajo, da večina teh obljub temelji na napačnih predpostavkah.
Kako se spopasti z občutki krivde po prazničnem uživanju alkohola?
Praznični čas pogosto prinaša druženje, slavja in povečano uživanje alkohola. Ko se januar začne, se mnogi soočajo z občutkom krivde zaradi prekomernega pitja, hkrati pa se sprašujejo, ali je njihovo vedenje res problematično ali le del družbeno sprejetih norm.
Zakaj hitre diete vedno propadejo?
V svetu, kjer so družbena omrežja polna čudežnih diet in takojšnjih rešitev za izgubo kilogramov, se mnogi zapletejo v past hitrih diet. Čeprav obljube o izgubi teže v nekaj tednih zvenijo privlačno, strokovnjaki opozarjajo, da so takšne metode redko trajne in pogosto škodljive.
Dosegljivi cilji so ključ do uspešnega novega začetka
Po prazničnem obdobju se mnogi soočajo z občutkom, da je čas za velik reset, novoletne zaobljube o hujšanju, izboljšani prehrani in večji telesni aktivnosti. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da radikalne spremembe pogosto vodijo v neuspeh, medtem ko postavljanje realnih, dosegljivih ciljev povečuje možnost trajnega uspeha.
Četudi se pregrešite, se lahko med prazniki prehranjujete zdravo
Ne pustite, da vas ob praznikih skrbi glede dodatnih kilogramov! Strokovnjaki so namreč navdušeni: december je lahko pravzaprav odlična priložnost za prekinitev škodljivega kroga pridobivanja telesne teže in začetek pozitivnih sprememb.
Odkrijte skrivnosti trajnih sprememb in smiselnih novoletnih ciljev
Novo leto pogosto prinaša željo po spremembi. Januar je mesec, ko mnogi postavljajo ambiciozne cilje glede telesne teže, prehrane ali duševnega zdravja. Vendar pa so novoletne zaobljube pogosto dvojna past: navidezna motivacija se hitro spremeni v frustracijo in občutek neuspeha.
Pogosta navada pri pošiljanju sporočil, ki lahko nakazuje psihopatske lastnosti?
Pošiljanje sporočil je del vsakdana, a po mnenju psihologinje Charlotte Entwistle z Univerze v Liverpoolu lahko prav način pisanja razkrije temnejše osebnostne poteze.
Ko vas 'zdrava hrana' začne delati bolne: temna stran clean eatinga
Zdrava prehrana naj bi bila temelj dobrega počutja, energije in dolgoročnega zdravja. A v zadnjih letih stroka vse pogosteje opozarja na paradoks: ljudje, ki se prehranjujejo 'zelo zdravo', pogosto poročajo o prebavnih težavah, kronični utrujenosti, hormonskih nihanjih in celo tesnobi.
Si zasvojen s telefonom? Tukaj je test, ki ga moraš narediti
Vsi vemo, da je odvisnost od družbenih omrežij resnična. Ampak kako veš, kdaj si prešel tisto nevšečno mejo med "včasih malo preveč skrolam" in "imam resno težavo"?
Tanja Španić: Skrb zase ni sebičnost, ampak nujen del zdravja
Dr. Tanja Španić, izvršna direktorica Združenja Europa Donna Slovenija, poudarja, da resnična skrb zase vključuje počitek, gibanje, zdravo prehrano in čustveno ravnovesje, ne le medicinskih pregledov, ki pa so sicer enako pomembni. Poudarjena je pomembnost psihološke podpore in moč skupnosti za ženske, ki se soočajo z diagnozo raka dojk. Kampanja "Ne pozabi nase" pa navsezadnje poziva k postavljanju zdravja na prvo mesto. Vabljeni k branju intervjuja.
Znanost razkriva 5 pasti prenajedanja – ste se ujeli v eno od njih?
Preverite, kateri so najpogostejši vzorci prenajedanja, kako jih prepoznati in tako storiti prvi korak k bolj zdravemu odnosu do hrane in ohranjanju zdrave telesne teže.
Prepoznajte znake psihične stabilnosti za boljše počutje
Duševno zdravje je temelj življenjske kakovosti. Ne gre zgolj za odsotnost duševnih motenj, temveč za sposobnost uravnavanja čustev, jasnega mišljenja, obvladovanja stresa in ohranjanja odnosa s samim seboj ter drugimi. Psihološka stabilnost se kaže v številnih vsakodnevnih odzivih in občutkih – in ko vse deluje usklajeno, to ni naključje, ampak rezultat notranjega ravnovesja.
Nočna budnost in zgodnje vstajanje: kako najti ravnovesje?
Morda si v resnici sova, ki se pretvarja, da je škrjanec. Želiš zgodaj vstajati in izkoristiti dan, ker to promovirajo vsi motivacijski guruji; alarm si nastaviš ob 6.30, zaspiš pa ob treh zjutraj, ker se prej tvoja glava ni želela izklopiti.
10 simptomov, da vaše telo ne prenaša več stresa tako dobro kot nekoč
Stres je postal stalni spremljevalec sodobnega človeka – in čeprav se pogosto tolažimo, da "še zmoremo", telo v resnici misli drugače. Dolgotrajen stres ni nekaj, kar zgolj vpliva na razpoloženje ali energijo. Ko postane kroničen, začne dobesedno spreminjati način, kako delujejo naši hormoni, imunski sistem, prebava in celo srce. In najhuje – znaki, da nas stres prerašča, so sprva subtilni, a z vsakim dnem glasnejši. Pomembno je, da jih ne spregledamo.
10 simptomov srečnega življenja
Sreča ni cilj, temveč način življenja. Ni vedno glasna, evforična in dramatična. Pogosto je tiha, preprosta in prisotna v vsakdanjih trenutkih – a jo zlahka spregledamo. Da bi jo prepoznali in negovali, si poglejmo 10 resničnih simptomov srečnega življenja. Če jih opaziš pri sebi, si najverjetneje bolj na pravi poti, kot si misliš.
Diete: zakaj se jim morate letos dokončno odpovedati (in kaj narediti namesto tega)
Vsako leto se milijoni ljudi odločijo za novo dieto – z upanjem, da bodo izgubili odvečne kilograme, izboljšali zdravje ali se končno postavili v red. A resnica je, da diete ne delujejo dolgoročno. Ne le, da ne zagotavljajo trajnih rezultatov, temveč pogosto povzročijo še več škode kot koristi.
Zmernost na pikniku: tako boste uživali kot še nikoli
Piknik pomeni sproščenost, druženje, dobro hrano in stik z naravo. A hkrati pogosto prinese tudi preobilico sladkih pijač, mastnih jedi in prenajedanja, zaradi česar se lahko prijetno doživetje hitro konča z napihnjenostjo, utrujenostjo ali celo prebavnimi težavami.
Notranji svet otrok: kako prepoznati stisko, še preden jo otrok izrazi
Otroci pogosto ne znajo ali ne zmorejo jasno izraziti svojih čustev, zlasti kadar gre za tesnobo, žalost, občutek nemoči ali stisko.
Kaj se zgodi z vašim telesom po velikonočnem prenajedanju?
Praznična miza, polna šunke, jajc, potice in drugih dobrot, pogosto vodi do prenajedanja. Čeprav gre za nekaj običajnega, ima prenajedanje zelo konkreten vpliv na telo – že po eni sami obilni pojedini.
7 trikov, kako ohraniti zdravo ravnovesje kljub velikonočnim dobrotam
Prazniki so čas, ko se zdi, da zdrave navade zbledijo v ozadje. A z nekaj premišljenimi koraki se lahko prepustite velikonočnim okusom, ne da bi pri tem žrtvovali svoje dobro počutje ali telesno ravnovesje.
5 načinov, kako preprečiti prenajedanje med velikonočnimi prazniki
Velikonočni prazniki so za mnoge simbol družinske topline, tradicije in bogato obložene mize. A prav zaradi obilja hrane pogosto pride do prenajedanja, kar lahko povzroči tako fizično nelagodje kot občutek krivde. Dobra novica je, da se da prenajedanju uspešno izogniti – s pravimi strategijami in nekaj zavedanja.
Šola kot prostor zaupanja: Projekt 'Od Alje do Žana' premaguje otroške strahove
Raziskava kaže, da kar 17 % mladih v Sloveniji trpi za tesnobo, ki se pogosto začne že v osnovni šoli. Projekt 'Od Alje do Žana' v sodelovanju s Fundacijo Alma, Slovensko filantropijo in Zvezo Anite Ogulin – ZPM pod vodstvom dr. Anice Mikuš Kos, gradi okolje, kjer strah ni tabu. Z zgodbami učencev in učiteljev projekt dokazuje, da je strah lahko premagan s pogumom in podporo.
Marec: čas nazadovanja?
Januar je mimo, februarja je konec. Za veliko večino ljudi je to obdobje, v katerem se je najtežje držati načrtov in zaobljub, ki smo si jih postavili na začetku leta. Logično – januarja nas je poganjala mešanica stresa pred izpiti in testi ter velika želja po tem, da se v tem letu zares spremenimo. Tudi februarja večina nekako še vedno ostane v pogonu, na fakulteti so izpiti, na gimnazijah informativni dnevi, ki te prisilijo, da razmišljaš o prihodnosti in gradiš gradove v oblakih.
Kako novoletne zaobljube vplivajo na naše duševno zdravje?
Začetek novega leta pogosto zaznamujejo novoletne zaobljube – odločitve, s katerimi želimo izboljšati svoje življenje. Od bolj zdravega življenjskega sloga do večje produktivnosti ali boljših odnosov so te zaobljube pogosto prežete z optimizmom in pričakovanji. A čeprav imajo lahko pozitiven vpliv, pogosto prinašajo tudi stres, občutke neuspeha in nepotreben pritisk.
8 znakov, da imate zdrav odnos sami s sabo
Skrb za odnos s samim sabo je temelj srečnega in izpolnjenega življenja. Ko se naučimo spoštovati, sprejemati in podpirati sami sebe, lahko uspešneje premagujemo življenjske izzive ter gradimo boljše odnose z drugimi. Zdrav odnos s sabo ne pomeni popolnosti, temveč sposobnost, da se poslušamo in spoštujemo svoje potrebe ter čustva.
Izvrstne ideje za praznične dobrote, ki ne bodo obtežile želodca
Praznični čas je tradicionalno namenjen druženju ob izdatnih količinah izvrstne hrane, omamno dišečih prazničnih piškotov, ter kozarcu ali dveh alkohola. S tem seveda ni nič narobe, saj bi bil decembra greh preštevati kalorije. A pretiravanje lahko oteži prebavo, zato je dobro vedeti, kako si pomagati, da vam prebavne tegobe ne pokvarijo božično-novoletnega vzdušja.
''Dolgotrajna stiska lahko vodi k slabšemu splošnemu zdravju''
Kako sta povezana socialna ogroženost in splošno zdravje? Kako revščina, pomanjkanje osnovnih dobrin, vpliva na otrokov fizični in psihični razvoj? Goli in osnovni potrebi vsakega od nas sta hrana in voda. In če tega ni? Zanimalo me je, kakšno je trenutno stanje socialne ogroženosti med otroki in družinami, še bolj kot statistika, pa me je zanimalo, kako konkretno pomanjkanje osnovnih dobrih in zanemarjane osnovne potrebe, vpliva na otrokov razvoj. Odgovarja Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Ste preveč ali premalo samokritični?
Pri vsaki stvari, odnosu in lastnosti je potrebna zdrava meja. Ni v redu, če je nečesa premalo, niti če je nečesa preveč. Seveda enako velja za samokritičnost. Poglejmo si, kaj se zgodi, če je je premalo oz. preveč.
Dovolj je že en sam pogovor in zavedanje, da niste sami
TOM telefon, ki deluje za otroke in mladostnike v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije, je bil ustanovljen leta 1990. V prvi vrsti je nastal kot čustvena opora otrokom in mladostnikom, ki se v sklopu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, stiskami in dilemami. Brezplačna telefonska številka 116 111 zagotavlja anonimnost in zaupnost, mlade pa želijo vzpodbuditi k zaupanju težav, pogovoru, reševanju dilem in stisk. Pogovarjala sem se s Tjašo Bertoncelj, strokovno vodjo programa Nacionalna mreža TOM in Sandro Murk, strokovno delavko na programu Nacionalna mreža Tom. Zanimalo me je, s kakšnimi stiskami se sooča današnja mladina, kako jim lahko pomagamo, predvsem pa, kako lahko kot družba omilimo njihove izzive.
Distrakcije so ubijalec produktivnosti
Delaš tisto seminarsko, pišeš esej ali se učiš za izpit, in se ti itak ne da. Ni zabavno. Vleče te, da bi malo pogledal na telefon, ki je točno 10 cm stran. Čez eno uro si še vedno na isti strani skripte in globoko v nekem obskurnem internetnem rabbitholu.
Ali veste zakaj ste utrujeni?
Utrujenost je pogost sindrom sodobnega človeka. Vse več ljudi se pritožuje, da jih utrujenost spremlja skozi daljše časovno obdobje in da se kjub počitku ali dopustu stanje ne spremeni bistveno. Tisto kar je pomembno vedeti je, da kronična utrujenost sodobnega človeka napogosteje ni posledica fizičnega napora ali parih neprespanih noči. Utrujenost sicer zaznamo kot skupek fizioloških stanj, ki se kažjo skozi telo, a najpogosteje, ko se obrnemo po pomoč zdravniku ni zaznati niti bistvenih odstopanj v splošni krvni sliki. Vzroke za utrujenost je potrebno iskati tudi v sferi duševnega zdravja. Še posebaj je smiselno preveriti kako znamo postavljati meje v zasebnem in poslovnem življenju ter kakšna je naša samopodoba.
10 znakov, da ste v zdravem odnosu s seboj
Če bi vam rekli, da naštejete vse ljudi, ki jih imate radi, koliko časa bi trajalo, da bi omenili tudi sebe?
Zato je idealizacija partnerskih odnosov škodljiva
Predstavljajte si, da vas človek vidi kot nadpovprečno bitje brez napak in vas kuje v zvezde ... Dokler vas ne spozna v celoti. Nihče od nas si ne želi takšnega razmerja, ker smo navsezadnje vsi samo ljudje z lepimi in manj lepimi lastnosti. Poglejmo si, zakaj vse je še idealizacija partnerskih odnosov škodljiva.
'Slaba hrana ne obstaja!'
Zagotovo ste že slišali za 'kulturo diet' in njene škodljive posledice. Verjetno tudi veste, da popolno odpovedovanje eni hrani, enemu živilu ali skupini živil navadno vodi v ekstremna vedenja, ko pač enkrat posežemo po tovrstni hrani. O tem, zakaj ni nobeno pretiravanje dobro, še manj ekstremizem, zakaj se moramo enkrat za vselej odreči kulturi diet in zakaj slaba hrana sploh ne obstaja, je spregovorila tudi Stefani Sassos, ki je za Good Housekeeping napisala čudovito besedilo, ki ga povzemamo v nadaljevanju.
Nekdanji profesionalni kolesar odkrito spregovoril o motnji hranjenja
Bulimija nervoza, pogosto imenovana bulimija, je motnja hranjenja, ki ne izbira po spolu, rasi ali statusu, nanjo pa niso imuni niti vrhunski športniki. Nekdanji profesionalni kolesar, ki ima za seboj kar nekaj zavidljivih uspehov, je tokrat spregovoril tudi o svojem notranjem boju, štetju kalorij, prenajedanju in bruhanju, vse to pa je trajalo kar 17 let. Več o tem pa v nadaljevanju.
''Zlorabljeni otroci skoraj vedno razvijejo občutek krivde''
V najzgodnejših letih lahko doživimo travmatične dogodke, na katere se lahko odzovemo tako čustveno kot telesno, hkrati pa nas lahko posledice spremljajo še dolga leta, a se včasih tega niti ne zavedamo. In prav zato je pomembno, da imamo na voljo ustrezno zdravljenje, ki nas lahko osvobodi težke prtljage, zaradi katere ne moremo zares naprej. "Ne zaslužim si, umazan sem, nisem vreden ... Zlorabljeni otroci skoraj vedno razvijejo občutek krivde, s katero potem zamaskirajo tisti grozen občutek nemoči," poudarja doc. dr. Robert Oravecz.
Posttravmatska stresna motnja se ne razvije pri vseh
Povsem normalno je, da se na travmatične dogodke odzovemo tako čustveno kot telesno, kar pomeni, da nas spremljajo tudi določeni simptomi, ki se lahko od posameznika do posameznika razlikujejo. Torej, kdaj lahko govorimo o posttravmatski stresni motnji in kako jo prepoznamo? Več o tem si lahko preberete v pogovoru s terapevtko Dr. Tjašo Stepišnik Perdih.
''Pomembno bo, da se bomo kot družba odzvali''
Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo posledice naravne katastrofe, ki je prizadela Slovenijo, poznale šele po določenem času. V poplavah so ljudje izgubili svoje domove, celotno svoje imetje in marsikaj drugega. Ljudje morda poznamo samo številke prizadetih, a v resnici gre za osebne zgodbe ljudi, teh pa ni malo. Med temi so tudi tisti najranljivejši – otroci in mladostniki. Kako naravne katastrofe, natančneje poplave, vplivajo in bodo vplivale na njih, smo se pogovarjali z Aleksandrom Koroša, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kise je vzpostavil v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, deluje pa v Zdravstvenem domu Murska Sobota.
'V procesu žalovanja ni pravil, ne obstaja prav in narobe'
Ko se v življenju soočimo z izgubo, se naš čustveni svet sesuje. Podobno, kot da bi se zgodil potres, pravi Tamara Zemlič Radović, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic. Z njo smo govorili o tem, kako žalovati, zakaj smo pogosto v stiski in zadregi, ko smo izpostavljeni z drugimi žalujočimi in kako pomembno je redno predelovanje vseh izgub in kako pomembno je, kaj vse s seboj prinašamo iz otroštva.
Metoda sive skale: strategija v manipulativnih odnosih
Metoda sive skale je metafora za slog komunikacije in vedenja, ki se uporablja, ko se poskušamo zaščititi pred toksičnimi osebami. To med drugim vključuje tudi neodzivnost in neopaznost kot siva skala, kar pomaga pri zmanjšanju ali odpravljanju neželenih interakcij ter ohranjanju lastnih meja.
8 stvari, za katere si lahko hvaležen, tudi ko se ti zdi vse brez zveze
Ti po glavi 'plešejo' misli, da si najbolj nesrečen človek, četudi imaš skoraj vse, kar morda kdo drug niti nima? Naj ti povemo nekaj razlogov, zakaj si lahko v vsakem trenutku hvaležen.
Kako osebne tragedije vplivajo na partnerski odnos?
Saj poznate tisto zaobljubo: S teboj bom v dobrem in slabem. Ne glede na to, ali smo v partnerskem odnosu (zakonu) skupaj eno leto, 10 ali 30, na poti vedno doživimo vsaj kakšno osebno tragedijo, ki nam jo postreže življenje. Te so lahko manjše, kot je denimo izguba službe, ali pa večje, kot so hujše nesreče, izgube staršev ali otrok, usodne bolezni. V nadaljevanju izpostavljamo, kako v takšnih trenutkih biti opora partnerju in kako preprečiti, da bi življenjske preizkušnje razklale partnerski odnos.
Kriza ob upokojitvi lahko doleti vsakogar. Kako si pomagati?
Prehodi iz različnih življenjskih obdobij so pogosto povezani z določeno mero krize in nič drugače ni na prehodu v upokojitev. Čeprav jo marsikdo nestrpno pričakuje in morda celo leta dela načrte za obdobje, ko bo imel končno več časa zase, pa obstaja verjetnost, da se ob tem pomembnem prehodu pojavi določena psihološka kriza. Kriza ob upokojitvi lahko doleti vsakogar, ne glede na starost, spol in poklic.
Opozorilni znaki, da vas partner čustveno zlorablja
Čustvena zloraba je obnašanje, s katerim posameznik skuša nadzorovati svojega partnerja z uporabo različnih taktik, kot je ustrahovanje, poniževanje, vzbujanje krivde, uporaba prisile, manipulacije. Čeprav čustvena zloraba ne pušča brazgotin, je lahko ravno tako uničujoča kot fizična zloraba.
Miselnost žrtve: Nemogoče je biti šofer življenja, če igramo vlogo žrtve
"Kaj sem naredil, da sem si to zaslužil? Spet sem vsega jaz kriv. Nikoli ne bo bolje." Posamezniki z miselnostjo žrtve se nenehno počutijo, kot da nimajo nadzora nad situacijami in življenjem in se jim dogajajo same slabe stvari, za večino teh pa krivijo druge. Gre za občutek nemoči in pasivnosti, ki ga pogosto spremlja tudi razmišljanje, da je ves svet naperjen proti njim. Zanje so značilni tudi izrazita vdanost v usodo, jemanje stvari preveč osebno in zamerljivost do drugih.
Vabim te na kavo – kaj vse naj bi ženske vedele o intimnem zdravju?
Tudi v Sloveniji mlajše ženske včasih z negotovostjo poiščejo pomoč pri intimnih nadlogah. Skupina študentov farmacije se je to odločila spremeniti.
Bi znali prepoznati znake izgorelosti?
Kronična utrujenost, občutek tesnobe, neprespanost in tisoč in ena obveznost, ki nas še čaka danes, jutri ali pojutrišnjem, medtem ko nekje v sebi že vemo in vse močneje tudi čutimo, da ne zmoremo več, a si tega ne upamo priznati, vsaj ne na glas. Tako stopimo na pot izgorelosti, o kateri smo se pogovarjali tudi s terapevtko Sabino Kračun.
Kako prepoznati posttravmatsko stresno motnjo?
Posttravmatska stresna motnja (PTSD) se pojavi po travmatskem dogodku in moti človekovo sposobnost delovanja. Če zaznate simptome PTSD, je pomembno, da pravočasno obiščete zdravnika, da lahko dobite pravo diagnozo in zdravljenje.
Zakaj pri depresiji pozitivno razmišljanje ne pomaga?
O depresiji je veliko govora, saj gre za eno najpogostejših duševnih motenj sodobnega časa. A kljub ozaveščanju so predstave o tej motnji včasih še vedno napačne, kar lahko posledično vodi tudi v zanikanje težav in pozno iskanje pomoči. V nadaljevanju so izpostavljene ključne informacije, ki jih je pomembno poznati.
