zdravje slovencev
Laboratorij dolgoživosti: številke, ki jih naš osebni zdravnik ne preverja
Pred kratkim sem pogledala krvne izvide od prijatelja, ki je šel sam v laboratorij in opravil pregled krvi, da bi videl, če je zdrav. Vse je bilo "v mejah normale." Sladkor normalen. Holesterol normalen. Krvna slika normalna. Na papirju je bil ta človek popolnoma zdrav.
Zakaj pozimi resnično zbolimo? Krivec ni mraz, ampak naš življenjski slog
Vsako leto, ko se temperature spustijo in se dnevi skrajšajo, se ponovi ista zgodba: prehladi, gripe, viroze in ponavljajoče se okužbe, ki jih pogosto pripisujemo mrzlemu vremenu. A naš imunski sistem je občutljiv ekosistem, ki se odziva na kombinacijo dejavnikov. In pozimi se prav vsi ti dejavniki hkrati poslabšajo. Torej vreme ni tisto, ki nas spravi v posteljo. Krivi smo predvsem mi sami in način življenja, ki v hladnem delu leta oslabi naše naravne obrambne mehanizme.
Zakaj polovica Slovencev trpi v tišini? Šokantna resnica o hemoroidih
Čeprav gre za eno najpogostejših zdravstvenih težav sodobnega časa, se o njih skoraj ne govori. Hemoroidi so še vedno tabu, o katerem se šepeta, a ne razpravlja. V resnici pa z njimi živi vsak drugi odrasli Slovenec. Mnogi se z njimi spopadajo v tišini, češ da gre za nekaj sramotnega. Toda resnica je povsem drugačna: hemoroidi so naravni del našega telesa, in ko jih bolje razumemo, jih je tudi lažje obvladati.
Paliativna medicina letos prvič del kurikuluma študentov Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani
Ob svetovnem dnevu paliativne in hospic oskrbe so na Onkološkem inštitutu Ljubljana izpostavili pomen strokovnega izobraževanja in usposabljanja zdravstvenih sodelavcev za kakovostno in dostopno paliativno oskrbo po vsej državi.
Poplava programov zdravja - kako izbrati pravega?
V zadnjih letih doživljamo pravo poplavo programov dobrega počutja. Nekateri so specializirani za posamezno področje, na primer fizično kondicijo, drugi obsegajo celostno obravnavo in poleg vadbe vključujejo še prehrano, duševno zdravje, razne meritve ipd. Kako torej v bogati ponudbi izbrati program, ki vam bo dejansko prinesel kar največ koristi? Ponujamo nekaj splošnih napotkov.
Nevarna past vsakdana: uničuje vaše zdravje, ne da bi opazili
Da je kakovosten spanec temelj našega zdravja in dobrega počutja, danes vemo že vsi. Vendar se mnogi ljudje kljub temu vsakodnevno soočajo s težavami pri spanju. Raziskave kažejo, da pomanjkanje spanja ne vpliva le na našo energijo in razpoloženje, temveč ima lahko tudi resne dolgoročne posledice za telesno in duševno zdravje. V nadaljevanju bomo raziskali, kako si lahko pomagamo do boljšega spanca in kaj se zgodi, ko nam ga primanjkuje.
Prvi slovenski recept za gibanje: Društvo onkoloških bolnikov Slovenije predstavilo pobudo za bolj zdrav življenjski slog
V Sloveniji se vse več ljudi sooča s posledicami telesne neaktivnosti, ki pomembno prispeva k razvoju kroničnih bolezni, zmanjšanju telesne in duševne odpornosti ter slabši kakovosti življenja.
Napitek, s katerim si lahko pomagate 'očistiti' zamašene žile
Kako lahko poskrbimo za zdravo ožilje, navsezadnje žile? Pomagamo si v prvi vrsti lahko seveda z zdravimi navadami, lahko pa poskusimo tudi z naslednjim napitkom.
Kdaj so glavoboli lahko nevarni?
Za različnimi oblikami glavobolov v Evropi vsake toliko časa trpi najmanj 65 milijonov ljudi, številka pa se vsako leto veča. A vzroki za glavobol so najrazličnejši. Preverite, kateri so najpogostejši in kdaj je treba takoj k zdravniku.
Lahko debelost vpliva na možgane?
Raziskovalci Univerzitetnega kliničnega centra Leiden na Nizozemskem so pregledali z magnetno resonanco narejene slike možganov kar 12 tisoč ljudi. Ugotovili so povezavo med debelostjo in večjim tveganjem za pojav sprememb v možganih, poročajo na strani Združenja radiologov Severne Amerike. Ni pa še jasno, kaj točno te spremembe povzroča ter kaj za posameznika pomenijo.
Bolezen, za katero letno zboli več kot 1300 Slovenk in Slovencev
Rak danke in debelega črevesa se lahko razvije kjer koli v debelem črevesu ali danki, večinoma iz polipov, ki štrlijo iz črevesne stene ali stene danke. Številne študije potrjujejo, da je bolezen najverjetneje posledica medsebojnega delovanja dednih dejavnikov in vplivov okolja. Mnogo ljudi se bolezni zaradi neočitnih znakov v zgodnjih fazah sploh ne zaveda, zato je pomembno, da se odzovete na vabilo v Program Svit, ki ga prejmete po dopolnjenem 50. letu starosti. Gre za državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki, za katerega je večina najbrž že slišala, težje pa si je predstavljati, kako deluje. Da vam ga nekoliko približamo, smo se povabili na obisk in si ogledali izjemno zanimiv vsakdan relativno majhne ekipe, ki pomaga reševati življenja.
'Samo eno živilo ne more okrepiti imunskega sistema'
V teh dneh veliko poslušamo o tem, kako pomembno je okrepiti svoj imunski sistem, da bomo lažje kljubovali virusom in bakterijam, ki so s hladnejšimi dnevi začeli intenzivneje razsajati med nami. Še prej se je pametno podučiti o tem, kako imunski sistem sploh deluje in na kakšen način lahko vplivamo na njegovo delovanje, zato smo na pogovor povabili prehransko terapevtko Simono Fabjan, ki nam je pojasnila vlogo prehrane pri delovanju imunskega sistema ter podala nekaj praktičnih nasvetov za boljše splošno zdravje.
Bolečine pri hoji v gore? Preverite, kako lahko rešite težavo
Športno rekreativne dejavnosti predstavljajo pomemben vidik človekovega življenja in imajo pozitiven vpliv tako na fizično kot psihično zdravje. Med najpogostejše prostočasne aktivnosti Slovencev sodi hoja, pohodništvo in tek.
Stroka izdala priporočila za varnost pri čiščenju po poplavah
Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Inšpektorat Republike Slovenije za delo so izdali priporočila in ključne točke za zaščito in varnost pri čiščenju po poplavah. Ker je bilo v zadnjih dneh zabeleženih že nekaj nesreč pri odpravljanju posledic poplav, so priporočila toliko bolj pomembna s preventivnega vidika preprečevanja poškodb. Zaščitite sebe in druge!
Nevarno stanje, s katerim se spopada vedno več Slovencev
Sladkorni bolniki imajo v krvi previsoko koncentracijo glukoze, zato jo morajo ves čas spremljati in uravnavati. To je bolezen, na katero ne morejo kar tako pozabiti, saj nanjo pomislijo večkrat na dan, vse življenje. Mnogim to predstavlja veliko breme, a obstajajo načini, ki lahko olajšajo bolnikov vsakdan.
Dr. Živa Lavriša: Pomemben izziv sodobnega načina prehranjevanja je tudi dejstvo, da vedno manj hrane pripravljamo sami
Kje so največji izzivi pri sodobni prehrani poleg, seveda, pomanjkanja časa? Kako se prehranjujemo Slovenci, je štetje kalorij pametno, kaj je res in kaj ni o razstrupljanju telesa in o smernicah zdrave prehrane sem se pogovarjala z dr. Živo Lavriša, univ. dipl. inž. živ. tehnol., iz raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje z Inštituta za nutricionistiko.
Napaka, ki jo delamo vsi, pa se tega sploh ne zavedamo
Naši predniki so na svoje jedilnike umeščali predvsem sestavine, ki so bile aktualne v določeni sezoni in so zrasle doma ali v bližnji okolici. Razširjeno in uveljavljeno je bilo blagovno izmenjevanje, ki je zagotavljalo preskrbo in raznolikost na krožnikih. Danes, desetletja kasneje, je lokalna hrana ponovno v središču pozornosti. A tokrat ne le zaradi enostavnega zagotavljanja preskrbe, temveč tudi zaradi zagotavljanja kakovosti, ki postaja vse pomembnejši kriterij zdrave prehrane.
Je mleko res zdravo?
Mleko je eno izmed tistih živil, ki je v prehrani Slovencev prisotno že od nekdaj. Uživati ga je priporočljivo kot del pestre in uravnotežene prehrane, saj je dober vir kalcija in vitamina D, pri izbiri pa velja prisegati na kakovostno mleko in mlečne izdelke iz slovenskih kmetij. Ob tem ne gre zanemariti niti izvora mleka, saj so med kravjim, kozjim in ovčjim mlekom kar precejšnje razlike. Jih poznate?
Veste, kje so najdaljše čakalne dobe?
Že tako sorazmerno dolge čakalne dobe v slovenskem zdravstvu so se zaradi epidemije covida-19 v zadnjih dveh letih še dodatno podaljšale. Na določene posege je potrebno čakati tudi več let, nesprejemljivo dolge so tudi čakalne vrste na prvi pregled. Strokovnjaki se strinjajo, da je situacija zaskrbljujoča, a premikov na bolje žal (še) ni na vidiku. Prav zato je pametno razmisliti o dodatnih možnostih, ki nam lahko zagotovijo hitrejši dostop do zdravnika in ustrezno medicinsko obravnavo.
Nevarno stanje, s katerim se spopada več kot 60 odstotkov Slovencev
Srčno-žilne bolezni so tako v razvitem delu sveta kot tudi Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Dejavnikov tveganja je več, med najpogostejšimi pa je zagotovo povišan holesterol v krvi. Na srečo lahko že z manjšimi spremembami življenjskega sloga veliko pripomoremo k zmanjšanju tveganja za omenjene bolezni ter posledično boljši kakovosti življenja. Kako?
S tem se pozimi sooča kar 80 odstotkov Slovencev
Z vdorom hladnejšega zraka so se še dodatno razplamtele že tako pogoste akutne okužbe dihal, zato je zelo pomembno, da pravočasno poskrbimo za svoj imunski sistem. Okrepimo ga lahko na več načinov, tudi z zdravo in uravnoteženo prehrano, s katero organizem dobi ustrezne količine vseh potrebnih hranil. Izjema je vitamin D, ki ga telo v največji meri proizvaja ob izpostavljanju sončni svetlobi. Ker je te v zimskih mesecih zelo malo, je sončni vitamin potrebno ustrezno nadomeščati. Preverite, kako!
Vitamin D in Slovenci - številke so šokantne
Večina ljudi se zdaj že zaveda, kako pomemben je vitamin D. Naše telo ga tvori, ko je koža izpostavljena sončnim žarkom, zato ga imenujemo tudi “sončni vitamin”. Spomladi in poleti zadostuje 15-20 minut uživanja na opoldanskem soncu na dan. Kaj pa jeseni in pozimi?
Čim prej poskrbite za svoj imunski sistem. Okrepite ga z vitaminom D!
Začelo se je obdobje akutnih okužb dihal, zato je zelo pomembno, da pravočasno poskrbite za svoj imunski sistem. Dokazano je, da vitamin D vpliva tako na prirojeno kot na pridobljeno imunost. Pomembno pa je, da v množici izdelkov izberete tistega, ki mu zaupate, ki je kakovosten, varen in učinkovit.
Za pravi odgovor vprašajte znanost
Po tednu evropskega javnega zdravja, ki je bil namenjen tudi krepitvi zaupanja v zdravstvo, se pri nas začenja ozaveščevalna kampanja Vprašaj znanost-Vprašaj zdravnika. Strokovnjaki s področja zdravstva bodo v sklopu kampanje ljudem, ki danes zaradi preobilja informacij že težko ločijo med miti in resnicami, dali preverjene odgovore na njihova vprašanja, obenem pa jih bodo spodbudili k temu, da kritično presojajo informacije, ki jih dobivajo iz nepreverjenih virov ali slišijo od drugih.
Kaj se zgodi, če ne spimo dovolj?
Kot je v oddaji Nasmeh zdravju povedala dr. Leja Grošelj, kar ena tretjina Slovencev spi premalo. Toda tako kot baterija v telefonu dandanes potrebuje vsakodnevno polnjenje, tudi naše telo za normalno funkcioniranje potrebuje dovolj spanca.
Z zdravimi jetri tudi do energije, lepše polti in manj kilogramov
Spomladansko-poletni čas je kot nalašč za razstrupljanje, še posebej, če vam primanjkuje energije, imate težave z odvečnimi kilogrami, napihnjenostjo, kožo in se na sploh počutite slabo. Zakaj ne bi letos v poletje raje vstopili lahkotno in samozavestno? Razstrupite se.
Oddaja Nasmeh zdravju prvič že to soboto ob 17.55 na POP TV
Oddaja Nasmeh zdravju, ki prihaja na velike zaslone prvič že to soboto ob 17.55, se bo dotikala najrazličnejših tem o zdravju, prostem času, zdravem načinu življenja, mitih in resnicah ter vseh tematikah, ki jih najdete na Vizita.si.
Na POP TV prihaja nova oddaja Nasmeh zdravju
Oddaja Nasmeh zdravju, ki prihaja na velike zaslone 27. marca ob 17:55, se bo dotikala najrazličnejših tem o zdravju, prostem času, zdravemu načinu življenja, mitih in resnicah ter vseh tematikah, ki jih najdete na Vizita.si.
Svetovni dan raka 2021: Ob epidemiji covida-19 ne pozabimo na epidemijo raka
Ob svetovnem dnevu raka Onkološki inštitut Ljubljana (OI) opozarja, da tudi med epidemijo covida-19 ne smemo pozabiti na epidemijo raka – rak je namreč danes eden najpomembnejših zdravstvenih problemov naše družbe.
Bratko Krivokapič: Ponosen sem na veliko stvari
Bratko Krivokapič, mladi up 2019: "Najbolj se spominjam tistega dne, ko me je prijatelj poklical in mi povedal, da me je videl na plakatu za Mlade upe. 'Nisem vedel, da si tako slaven!', je rekel."
Poskrbite, da boste imeli dovolj tega vitamina
Pred nami je obdobje številnih obolenj, za katere so glavni krivci mikrobi, ki smo jim vsakodnevno izpostavljeni. V zadnjem času pa je še posebej naraslo zanimanje za prav določen vitamin, ki naj bi dokazano pomagal pri virusnih okužbah, med drugim pri bolezni covid-19.
Z njim se okuži kar 50 % Slovencev
Okužba s HPV je ena najpogostejših spolno prenosljivih okužb. Vsaj 50 % ljudi, ki so spolno aktivni, se bo enkrat v življenju okužilo s HPV-virusi. Okužba je vseeno najpogostejša pri adolescentih in mlajših odraslih, pišejo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Motnje v prehrani pri ženskah v 40 letih vse pogostejše
Skupina ljudi, ki jih ponavadi pri raziskavah pogosto zanemarijo v zvezi s prehranskimi motnjami, so odrasle osebe srednjih let. Pod to definicijo ponavadi mislimo ljudi, stare okoli štiri desetletja.
Epidemija Covid-19 pomembno vpliva na prehranjevalne navade Slovencev
V Sloveniji so bili po razglasitvi epidemije Covid-19 uvedeni ukrepi, ki so vplivali tudi na področje preskrbe s hrano in način prehranjevanja prebivalcev. V okviru mednarodne raziskave Food-Covid19 je Inštitut za nutricionistiko konec aprila izvedel obsežno raziskavo o vplivu epidemije na tem področju. Prvi izsledki raziskave kažejo, da so gospodinjstva v času epidemije za preskrbo s hrano bistveno manj uporabljala večje trgovine, medtem ko se je znatno povečal obseg naročanja živil na dom.
Veste, kaj se zgodi med možgansko kapjo?
V Sloveniji je možganska kap na tretjem mestu glede na vzrok smrti. Zaradi staranja prebivalstva se stopnja umrljivosti zaradi možganske kapi vsako leto podvoji. Okoli 4400 Slovencev se vsako leto spopade z možgansko kapjo, okoli 2100 jih umre. A kaj se v resnici zgodi, ko se pripeti možganska kap?
Ali lahko člani posadke tovornih ladij iz Kitajske prinesejo koronavirus?
Koronavirus, ki je izbruhnil v Vuhanu na Kitajskem, se širi hitro, saj lahko prehaja s človeka na človeka. Med simptomi, ki se pojavijo ob okužbi so slabo počutje, utrujenost, nahod, vročina, kašelj in pri težjih oblikah občutek pomanjkanja zraka. Iz poročanja Kitajske pa lahko sklepamo, da poteka v lažji obliki pri približno 80 % okuženih. Težji potek naj bi imelo približno 20 % zbolelih.
Decembra se Slovenci v povprečju zredimo za toliko kilogramov
V najbolj prazničnem mesecu leta se v povprečju zredimo za kar 2 kilograma, saj pojemo veliko več predvsem nezdrave hrane, sladkorja in popijemo več alkohola, so sporočili iz Lekarniške zbornice Slovenije. Prenajedanje v kombinaciji s stresnimi pripravami na praznike obremenjuje naše telo, predvsem želodec in jetra.
V Sloveniji ima več kot 60 odstotkov ljudi zvišan holesterol v krvi. Ste med njimi?
Dve tretjini odraslih Slovencev imata zvišan holesterol, ki je eden od najbolj ogrožajočih dejavnikov tveganja za pojav srčno-žilnih zapletov. Zato je za zdravo in kakovostno življenje zelo pomembno, da redno spremljamo vrednosti holesterola in ljudi ozaveščamo o njegovih škodljivih učinkih. O tem so na včerajšnji okrogli mizi, ki jo je organiziralo Združenje kardiologov Slovenije, govorili vodilni slovenski strokovnjaki.
Se boste cepili proti gripi?
Gripa je zelo nalezljiva in pogosta okužba dihalnih poti. Pojavlja se predvsem v zimskih mesecih in ogroža vse prebivalstvo, še posebno starejše ljudi, bolnike s kroničnimi srčnimi, pljučnimi, presnovnimi in drugimi boleznimi ter majhne otroke.
Koliko mleka lahko spijemo na dan?
Na dan je priporočljivo spiti od 4 do 6 decilitrov mleka, pove Živa Lavriša, raziskovalka na Inštitutu za nutricionistiko. Seveda lahko del tega mleka zaužijemo tudi z mlečnimi izdelki. Izogibati se mu morajo le ljudje z laktozno intoleranco ali alergijo na mleko. A pri alergiji ne pomaga uživanje mleka brez laktoze, saj težave povzročajo mlečne beljakovine.
Tihi ubijalec, ki lahko vodi tudi v kap
Visokemu krvnemu tlaku pravijo tudi tihi ubijalec. Je najpogostejši vzrok srčno-žilnih bolezni. "Mi pa ne želimo, da bi bil prvi dogodek, ki nas opozori, da ima oseba visok krvni tlak, možganska kap ali nek drug srčno-žilni dogodek," pove prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., predstavnica Združenja zdravnikov družinske medicine. Zato je dobro, da si krvni tlak vsaj enkrat letno preventivno izmerimo.
Kako uspešno znižati holesterol?
Stresnemu načinu življenja se danes težko izognemo, hkrati pa premalo časa namenjamo skrbi za svoje zdravje. To pušča nemalo posledic. Zaskrbljujoč je podatek, da ima več kot 60 odstotkov Slovencev povišan holesterol, kar med drugim vodi v srčno-žilne bolezni, te pa so tudi najpogostejši vzrok smrti pri nas. Kako si lahko pomagamo?
Pogosta navada pusti posledice še šest tednov kasneje
Vemo, da alkohol vpliva na možgane. Toda laično mislimo, da se ta vpliv preneha, ko nehamo čutiti posledice njegovega uživanja. Raziskava Špancev in Nemcev je pokazala drugače. Maček že mine, toda CT možganov je spremembe, ki so bile posledica alkohola, pokazal še šest tednov po tem, ko se človek več ni dotaknil pijače.
Gripa, angina, prehlad – kaj se vas loteva?
Sezonske viroze v jesenskem in pomladnem času, ko so značilna izrazita temperaturna nihanja, vsako leto prizadenejo več kot polovico Slovencev. Ste tudi vi med njimi?
Ste eden od 64,3 odstotkov Slovencev?
Po podatkih iz leta 2016 si le 64,3 odstotkov Slovencev, ki so stari od 25 do 74, zobe umiva vsaj dvakrat dnevno, poroča naš Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Po podatkih iz leta 2014 pa enako velja tudi le za 71,6 odstotkov naših otrok in mladostnikov. Z dobro ustno higieno pa je mogoče preprečiti karies, paradontalno bolezen, izgubo zob in še kaj.
Epiduralna analgezija v Sloveniji
Pozdravljeni. jaz sem prvič rodila v Švici z epiduralno. Zdaj se zanimam kako je s tem tukaj v Sloveniji? Baje jo skoraj nikjer ne nudite? Pa še nekateri so zelo proti temu. V Švici jo dobi skoraj vs...
Znate preprečiti četrtega najpogostejšega raka?
"Vsako leto za rakom na debelem črevesu in danki zboli okoli 1400 Slovencev, več kot 700 jih umre," pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). To je še vedno prevelika številka glede na to, da gre za enega redkih rakov, ki ga je mogoče preprečiti. Kako? Z udeležbo na presejalnem programu SVIT, ki lahko odkrije že predrakave spremembe.
Kar 411 Slovencev si je lansko leto vzelo življenje
V Sloveniji je v letu 2017 samomor storilo 411 ljudi. Samomor je v veliki meri možno preprečiti in pri tem lahko sodeluje vsakdo. To odraža tudi letošnji slogan svetovnega dneva preprečevanja samomora, ki se glasi: Skupaj za preprečevanje samomora.
Sedaj jih boste imeli še raje!
Na dan si privoščite pest orehov. Tako boste ogromno naredili za to, da bi preprečili bolezni srca in ožilja, pa tudi raka debelega črevesa in danke, pravijo ameriški raziskovalci. V njihovi študiji se je že po šestih tednih uživanja orehov pokazalo izboljšanje pri holesterolu in žolčni kislini.
To morate vedeti, če imate povišan holesterol
Povišane vredosti holesterola in trigliceridov povečujejo tveganje za bolezni srca in ožilja, ki še vedno veljajo za najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji. Da bi uravnali raven holesterola, vam zdravniki lahko predpišejo statine, a ti imajo številne stranske učinke. Prav zato je za zniževanje holesterola treba poskrbeti že prej, ko ga lahko znižamo po naravni poti.
To lahko uniči vaše srce in povzroči infarkt ter kap
Med vsemi boleznimi največ Slovencev umre zaradi srčno-žilnih bolezni. Tudi trpljenje je lahko zelo hudo, opozarjajo zdravniki. A dobra novica je, da jih lahko preprečite. Vedeti morate le, kaj lahko uniči vaše srce in kaj mu lahko pomaga.
Simptom raka, ki bi ga morali poznati vsi moški
Rak pljuč je najpogostejša oblika raka, za katero pogosteje obolevajo moški. Vsako leto ga v Sloveniji odkrijejo pri okoli 1200 ljudeh, umre pa jih okoli 1100. Kljub temu kar 40 % Slovencev ne zna poimenovati niti enega simptoma raka pljuč, je pokazala zadnja raziskava Globalne koalicije za pljučni rak. Preverite, katere simptome morate poznati. Zgodnje odkrivanje raka namreč rešuje življenja.
Zakaj rek 'eno jabolko na dan ...' ne drži?
Sadje in zelenjava sta odlična vira prehranskih vlaknin, vitaminov, mineralov in drugih bioaktivnih snovi, zaradi česar predstavljata nepogrešljiv sestavni del pestre in uravnotežene prehrane. A Slovenci ju zaužijemo bistveno premalo. Kako obrniti ta trend in koliko sadja ter zelenjave na dan uživati?
Imate povišan holesterol? Ti ukrepi vam lahko pomagajo!
Ste ugotovili, da imate povišan holesterol? Niste edini. Povišano raven holesterola v krvi ima več kot 66 odstotkov Slovencev v starosti od 35 do 70 let (Slovenski Forum za preventivo srca in ožilja, Zbornik prispevkov 2012). Visoka raven holesterola je eden izmed dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja. Prav zato je pomembno, da raven holesterola redno nadziramo.
Kar dve tretjini Slovencev ima povišan holesterol. Ste med njimi?
Kar dve tretjini odraslih Slovencev ima povišan holesterol, ki velja za enega od največjih dejavnikov tveganja za pojav srčno-žilnih zapletov. Za znižanje holesterola lahko marsikaj storimo sami z zdravim načinom življenja, poleg tega tudi z upoštevanjem navodil zdravnika.
Nenadno hitro bitje srca, občutek, da srce dobesedno ponori ...
Atrijska fibrilacija ali preddvorno migetanje je najpogostejša motnja srčnega ritma pri odraslih. Ima jo odstotek prebivalstva, okoli 20.000 Slovencev. Po 65. letu se njena pogostnost strmo dviga in po 80. letu jo ima več kot desetina.
V Sloveniji se nam ebole ni treba bati!
V Sloveniji je po ocenah strokovnjakov zelo majhna, skoraj nična verjetnost za širjenje ebole. "A če bi se virus ebole pojavil pri nas, zagotavljamo prebivalcem, da bo za njih poskrbljeno," je na novinarski konferenci zagotovila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Vse pristojne institucije namreč aktivno sodelujejo pri pripravljenosti.
Večino bolezni srca bi lahko preprečili!
Bolezni srca in ožilja predstavljajo najpomembnejši vzrok smrti v svetu. Večino teh bolezni je mogoče preprečiti z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje redno telesno dejavnost, zdrav način prehranjevanja in izogibanje kajenju (aktivnemu in pasivnemu).
Kakšna prehrana uničuje srce?
Med vsemi boleznimi največ Slovencev umre zaradi tistih, ki prizadenejo srce in ožilje. Toda, kot poudarja Matija Cevc, dr. med., so to hkrati obolenja, ki jih je mogoče preprečiti, če se le odločimo za nekatere spremembe.
Na svoje zdravje dobro pazi le slaba tretjina Slovencev
Le slaba tretjina Slovencev trdi, da zelo pazi na svoje zdravje. Kar 80 odstotkov jih zdravnika obišče le, če resno zbolijo. Tri četrtine Slovencev hrani posveča posebno pozornost, dobra polovica pa je pripravljena plačati več za hrano brez umetnih dodatkov.
