znanost
Tudi najbolj počasen tek lahko znatno izboljša vaše počutje
Nova študija razkriva, da za boljše razpoloženje in hitrejše razmišljanje ne potrebujete naporne vadbe. Že deset minut zelo počasnega teka prinaša presenetljive rezultate za možgane.
Cink, vitamin C, ehinaceja, probiotiki: kaj zares pravi znanost?
Ko se začne sezona prehladov, se police napolnijo z izdelki, ki obljubljajo močnejšo odpornost in hitrejše okrevanje. Toda kaj med cinkom, vitaminom C, ehinacejo in probiotiki dejansko podpirajo raziskave?
Pogosto zehanje čez dan ni vedno znak, da ste samo neprespani
Zehanje je povsem običajen telesni odziv. Najpogosteje ga povezujemo z utrujenostjo, zaspanostjo ali dolgčasom, ni pa vedno posledica pomanjkanja spanja. V nekaterih primerih je lahko povezano s stresom, zdravili ali motnjami spanja.
Mit o 10.000 korakih je ovržen! Kaj po mnenju znanosti deluje bolje za zdravje?
Pozabite na magično mejo 10.000 korakov. Razkrivamo, kako lahko z malce hitrejšim tempom dosežete vrhunske rezultate za svoje zdravje tudi z manj truda.
Otrok, ki bere, razvija več kot le besedni zaklad: kaj o vplivu branja pravi znanost
Znanstvene raziskave potrjujejo povezave med rednim branjem in izboljšanimi kognitivnimi sposobnostmi ter socialno kognicijo. Branje za užitek igra pomembno vlogo pri duševnem zdravju in celostnem razvoju otrok, mladostnikov in odraslih.
Preboj v gerontologiji: ključ do vitalnosti naj bi se skrival v teh receptorjih
Nove raziskave kažejo, da lahko s ciljanjem specifičnih imunskih celic v jetrih in srcu preprečimo starostni upad metabolizma in kognitivnih funkcij pri miših.
Nekoč je sedel na klopi, danes je uspešen parašportnik in bodoči študent farmacije
Pred nekaj leti je pri uri športne vzgoje sedel na klopi in opazoval sošolce, kako igrajo različne športe. Danes je uspešen parašportnik, maturant in bodoči študent farmacije, ki o svoji poti govori brez olepševanja – zdravljenje spinalne mišične atrofije (SMA) ni čarobna tabletka, temveč možnost, da se napredovanje bolezni ustavi in da se počasi odpirajo vrata, za katera je nekoč mislil, da bodo ostala zaprta. Eno prvih takšnih vrat se mu je odprlo ob igri med dvema ognjema, ko je lahko znova vrgel žogo. Vabljeni k branju intervjuja.
Zakaj je sestava živil pomembnejša od predelave
Najnovejše raziskave kažejo, da so nekatera ultra-predelana živila, kot so polnozrnat kruh in rastlinski napitki, lahko del uravnotežene in zdrave prehrane.
Preveč sedite? Posledice bodo vidne v nekaj letih
Spoznajte, kako dolgotrajno sedenje vpliva na vaše telo in zakaj so kratki odmori ključni za ohranjanje vitalnosti in zdravja.
Ali bi morali piti tri litre vode na dan?
Mnoge zvezdnice pijejo tri litre vode ali več za boljšo kožo. Članek razkriva njihove rituale in znanstvene vidike takšnega vnosa tekočine v telo.
Kako zahodnjaška prehrana spodbuja tveganje za kolorektalnega raka
Nove ugotovitve kažejo na močno povezavo med zahodnjaško prehrano z veliko maščobami in porastom specifičnih bakterij, ki primarne žolčne kisline spreminjajo v snovi, ki povzročajo raka.
Zakladnica zdravja, ki ščiti srce in preprečuje raka? Spoznajte prednosti bazilike
Spoznajte izjemne prednosti bazilike, ki poleg odličnega okusa nudi zaščito pred visokim krvnim tlakom, diabetesom in vnetnimi procesi v vašem telesu.
Ste odraščali na kmetiji? Vaša imunost je verjetno močnejša
Nova odkritja pojasnjujejo, zakaj so otroci s kmetij manj dovzetni za astmo in alergije ter kako bakterije krepijo njihovo odpornost.
Kako maksimalno izkoristiti dopust za vaše telo in duha
Znanost potrjuje: aktivne počitnice in popoln mentalni odklop od dela sta ključna dejavnika za dolgotrajno dobro počutje po vrnitvi.
Redno pitje kave zmanjšuje tveganje za bolezni jeter
Znanstveniki ugotavljajo, da lahko redno uživanje kave prepolovi tveganje za raka na jetrih in izboljša njihovo delovanje.
Umrl je Richard Scolyer, zdravnik, ki je postal lastni poskusni zajček
Svet žaluje za pionirjem imunoterapije. Richard Scolyer je svojo bitko z neozdravljivim rakom spremenil v zadnjo veliko znanstveno raziskavo za prihodnje generacije.
Genetske posebnosti, ki 'superstarostnikom' pomagajo ohranjati izjemno kognitivno zdravje
Starostniki, ki tudi v poznih letih ohranjajo izjemno dober spomin, hitro razmišljanje in visoko stopnjo mentalne prožnosti, so že dolgo predmet znanstvenega zanimanja.
Ženska, ki ne čuti bolečine: zdravniki ugotovili, da ima izjemno redko bolezen
Si predstavljate, da bi rodili ali prestali operacijo brez analgetikov? Jo Cameron živi prav tako, vendar njena zgodba opozarja na ključno varovalno vlogo bolečine v telesu.
Sonce in hormoni: Zakaj se naša koža poleti obnaša povsem drugače?
Poletje prinaša daljše dni, lahkotnejša oblačila in več časa na prostem, a hkrati postane prava uganka za našo kožo. Ste že kdaj opazili, da se vaša koža julija in avgusta obnaša povsem drugače kot pozimi?
Zakaj smo v vročini bolj razdražljivi, pozabljivi in manj produktivni?
Imate po vročem dnevu imate občutek, da se težje zberete, hitreje izgubite potrpljenje in naredite več napak kot običajno? Niste edini. Znanstveniki vse pogosteje ugotavljajo, da vročina ne vpliva le na telo, ampak tudi na naše možgane.
Uživanje olivnega olja: modna muha ali ključ do dolgoživosti?
Odkrijte resnico o novem trendu pitja olivnega olja na tešče, ki je oborel družbena omrežja, ter njegove dokazane vplive na vašo prebavo in telo.
Zaradi botoksa ni mogla dihati: 'Bila sem prestrašena, mislila sem, da bom umrla'
Mislila je, da bo le pomladila svoj videz, a se je borila za vsak vdih. Spoznajte zgodbo ženske, ki je zaradi botoksa trepetala za svoje življenje in družino.
Ali je narcisizem deden?
Strokovni pregled vzrokov za narcizem razkriva kompleksno prepletanje med podedovanimi lastnostmi in okoljskimi dejavniki v otroštvu.
En sam pregled ga je rešil pred zlomom kosti
Vaša družinska zgodovina ni vaša usoda. S pravilnim življenjskim slogom in zgodnjo diagnozo lahko učinkovito zaščitite svoje kosti in se izognete bolečim poškodbam.
Ali geni res določajo dolžino življenja? Znanost ima presenetljiv odgovor
Ali so geni ali življenjski slog tisti, ki določajo, ali boste dočakali sto let? Nova raziskava razkriva, da je vloga genetike bistveno večja, kot smo mislili doslej, a še vedno ni vse določeno ob rojstvu.
Kako se je spremenila ozaveščenost o sončenju v zadnjih desetletjih
V zadnjih letih smo priča izjemnemu napredku pri razumevanju škodljivih vplivov UV-žarkov na človeški organizem. Prav ta poglobljena znanstvena spoznanja so ključni dejavnik, da je danes splošna ozaveščenost o pomenu ustrezne zaščite pred soncem na bistveno višji ravni, kot je bila v preteklosti.
Stara je bila komaj 18 let, ko so ji postavili usodno diagnozo: "Umrla bom. Živimo, dokler lahko."
Spoznajte zgodbo Jenne, ki se je pri 18 letih soočila s kruto resnico o neozdravljivi dedni bolezni in njenem vplivu.
Preprosta navada, ki ščiti pred kroničnimi boleznimi
Redna hoja je ključna za preprečevanje bolezni srca in sladkorne bolezni. Spoznajte, zakaj je že petnajst minut gibanja dnevno nujna naložba v dolgoživost.
Spoznajte japonsko gobo dolgoživosti, ki že tisočletja varuje zdravje modrecev
Ste se kdaj vprašali, zakaj reishi pravijo goba nesmrtnosti? Že tisočletja varuje zdravje modrecev na vzhodu, danes pa njeno moč potrjuje tudi znanost s številnimi raziskavami.
Zaupanja vredna znanost za varno hrano v Evropi
Da lahko sprejemamo preudarne odločitve glede hrane, je ključno, da razumemo znanost, na kateri temelji varnost hrane. To je temelj kampanje Safe2Eat, pobude EU, ki jo vodijo Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), Evropska komisija ter nacionalni partnerji iz držav članic EU in držav kandidatk.
Kaj zares določa, kdo smo?
Ali so naši odzivi zapisani ob rojstvu? Spoznajte najnovejša dognanja o poligenski naravi človekove osebnosti in vplivu okolja na gene.
Znaki depresije v telesu in v glavi: kaj razkriva najnovejša znanost
Depresija je biopsihosocialna bolezen, ki človeka prizadene na različnih področjih. Znaki depresije so raznoliki, sodobna znanost pa jih je našla v praktično vseh telesnih sistemih, od kortizola do mikrobov v črevesju in tega, kakšni vzorci se pojavljajo v mislih.
Preprosta strategija za uravnavanje telesne teže brez strogih diet
Poletje pogosto predstavlja idealno priložnost za spremembe življenjskega sloga. Dnevi so daljši, gibanje na prostem je dostopnejše, občutek svežine in lahkotnosti pa se zdi dosegljivejši kot kadarkoli prej.
Prehrana, življenjski slog in rak: kaj pravi znanost in zakaj so novi nikotinski izdelki posebej nevarni
Kako zelo lahko sami vplivamo na tveganje za nastanek raka? Čeprav se pogosto zdi, da je bolezen predvsem stvar genetike, strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarjajo, da ima življenjski slog veliko večjo vlogo, kot si večina predstavlja.
Kaj pomeni, če se prebujate med 3. in 5. uro zjutraj?
Izboljšajte jutranje prebujanje! Razumevanje fenomena zgodnjega jutranjega prebujanja, pogoste motnje cirkadianega ritma, odkriva ključne biološke, okoljske in psihofiziološke dejavnike.
Samo sedem dni meditacije lahko močno vpliva na vaše možgane
Ideja, da meditacija vpliva na možgane, ni nova. Novo pa je to, kako hitro se te spremembe lahko zgodijo.
Zakaj tako paše, ko 'pokamo' vrat in členke, in kdaj je to nevarno
The Conversation je v svojem članku odprl zanimivo vprašanje, ki ga ima skoraj vsak: zakaj je tako prijetno, ko nam 'poka' v vratu, hrbtu ali prstih, in ali si s tem lahko škodimo?
Šokantna resnica o vejpanju: zakaj mladi plačujejo najvišjo ceno
Vejpanje je v zadnjih letih postal trend, še posebej med mladimi in med tistimi, ki želijo opustiti klasične cigarete. A čeprav se e-cigarete pogosto predstavljajo kot 'blažja' alternativa, je resnica precej bolj zapletena.
Detoks diete: zakaj so še vedno hit – in zakaj znanost pravi, da ne delujejo tako, kot obljubljajo
Detoks diete so postale stalnica na družbenih omrežjih. Obljubljajo 'čiščenje telesa', več energije, lepšo kožo in hiter padec kilogramov. A ko se odmaknemo od privlačnih naslovov in pogledamo, kaj pravi znanost, zgodba postane precej manj glamurozna.
Svetovni dan zdravja: Zaupati znanosti, krepiti pismenost, živeti zdravo
Svetovni dan zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 7. aprila, letos poteka pod geslom Skupaj za zdravje. Na strani znanosti.
Zakaj znanost zagovarja zimski čas kot boljši za zdravje
Zimski čas ni le 'standardni čas', temveč čas, ki se najbolj ujema z naravnim ritmom človekovega telesa. Nevrologinja Ana Sruk je za net.hr pojasnila, da je prav ta časovni sistem tisti, ki najbolje sledi sončnemu ciklu, ključnemu regulatorju našega notranjega biološkega ritma.
Postalo je trend, a ga ne smejo prodajati. Resnica o surovem mleku
Surovo, nepasterizirano mleko je v Združenem kraljestvu postalo pravi spletni fenomen.
Kako vsakodnevna hoja spreminja življenja običajnih ljudi
Hoja je ena najpreprostejših oblik gibanja. Ne zahteva opreme, posebnega znanja ali članarine v fitnesu. A kljub svoji preprostosti ima izjemno moč: vsakodnevna hoja lahko postopoma, tiho in zelo učinkovito spremeni življenje skoraj vsakega človeka.
Zgodnje vstajanje: mit o produktivnosti in biološka realnost
Zgodnje vstajanje ni zagotovilo za uspeh – vaša učinkovitost je odvisna od naravnega biološkega ritma.
Regrat kot 'naravni statin'? Kaj pravi znanost o vplivu na holesterol
Regrat vsebuje bioaktivne snovi, ki lahko vplivajo na presnovo maščob, a znanost opozarja na previdnost.
Mikroplastika v krvi: kako vstopa v telo in kakšna so možna tveganja za zdravje?
Mikroplastika ni več le okoljski problem – zaznali so jo tudi v človeški krvi.
Kako alkohol preoblikuje možganske povezave
Že majhna količina alkohola lahko pomembno spremeni način, kako se vaši možgani med seboj sporazumevajo.
Osebna izkušnja, ki opozarja na pomen raziskav za prihodnje generacije
Odločitev posameznika, da podpre znanstvene raziskave, je pogosto povezana z osebnimi izkušnjami, ki razkrijejo, kako pomemben je razvoj medicine za prihodnost.
Ali jetra res potrebujejo razstrupljanje? Strokovnjaki pojasnjujejo
Mnogi verjamejo, da je razstrupljanje nujno, a znanost kaže drugačno sliko.
Lahko zdravje zob napove tveganje za prezgodnjo smrt?
Oralno zdravje je tesno povezano s splošnim zdravjem, kar potrjuje nova raziskava, izvedena na Univerzi v Osaki.
Najmlajši bolnik z Alzheimerjevo boleznijo presenetil znanstveno skupnost
Alzheimerjeva bolezen velja za eno najpogostejših nevrodegenerativnih bolezni starosti, vendar obstajajo redki primeri, ki to predstavo povsem porušijo.
Kaj resnično podaljšuje življenje in kako lahko vplivamo nanj
Dolgoživost ni rezultat ene same navade, temveč dolgoročnega prepletanja biologije, življenjskega sloga, okolja in psihosocialnih dejavnikov.
Zakaj vedno zbolite tik pred začetkom dopusta?
Mnogi komaj čakamo dopust, trenutek, ko se končno odmaknemo od dela, stresnih rokov in vsakodnevnega hitenja. A prav takrat, ko se telo sprosti, nas pogosto presenetijo utrujenost, boleče grlo ali glavobol. Zakaj prihaja do tega?
Dick Van Dyke razkriva navado, ki mu je pomagala do 100 let
Ko nekdo dočaka skoraj sto let in pri tem še vedno deluje vitalno, radovedno in umirjeno, je logično, da nas zanima, kako mu je to uspelo.
Tinitus ga je mučil dve leti, preden je izvedel, da gre za skriti znak možganskega tumorja
Tinitus je za mnoge nadležna, a pogosto nenevarna težava. Za 59-letnega Darrena Harrisa iz Devona pa se je izkazal za prvi znak resnega zdravstvenega stanja, ki mu je spremenilo življenje.
Ženska, ki je svojo zapuščino namenila znanosti, od katere bodo odvisne prihodnje generacije
Ko razmišljamo o tem, kakšno sled želimo pustiti svetu, se pogosto vprašamo, kako lahko naš prispevek koristi tudi takrat, ko nas več ne bo.
Ali vaša prehrana vpliva na duševno zdravje?
Prehrana je eden najmočnejših, a hkrati najbolj spregledanih dejavnikov, ki vplivajo na duševno zdravje.
7 živil, ki imajo več omega-3 kot losos
Losos velja za zlati standard, ko govorimo o omega-3 maščobnih kislinah.
Znanost o sladkorju in vaši odpornosti
Sladkor je v zadnjih letih postal ena najbolj demoniziranih sestavin sodobne prehrane. Pogosto slišimo, da sladkor ubija imunski sistem ali da že ena sladica oslabi odpornost. A kaj od tega dejansko potrjuje znanost?
Ali pitje vode med jedjo slabša prebavo?
Veseli december je poln druženj ob dobri hrani in pijači, zato ni nič čudnega, da se marsikdo v tem obdobju leta srečuje z napihnjenostjo in težavami s prebavo. Mnogi ob tem posegajo po 'hitrih rešitvah' ali verjamejo mitom, ki nimajo veliko skupnega z dejstvi. V nadaljevanju razkrivamo, kako prebava v resnici deluje in kaj lahko sami naredimo, da se bomo med prazniki počutili bolje.
