znanost
Poškodbe hrbtenjače: vzroki, preventiva in upanje za prihodnost
Hrbtenjača je del osrednjega živčnega sistema in predstavlja ključno povezavo med možgani in telesom. Po njej potujejo živčni signali, ki omogočajo gibanje, občutenje in nadzor nad številnimi telesnimi funkcijami. Če se ta komunikacija prekine, možgani ne morejo več pošiljati navodil telesu in življenje se lahko v hipu spremeni.
Znanost razkriva 5 pasti prenajedanja – ste se ujeli v eno od njih?
Preverite, kateri so najpogostejši vzorci prenajedanja, kako jih prepoznati in tako storiti prvi korak k bolj zdravemu odnosu do hrane in ohranjanju zdrave telesne teže.
Zakaj 'moramo' sanjati?
Zakaj naši možgani potrebujejo sanje? Raziskave kažejo, da sanje niso le stranski produkt spanja, ampak opravljajo pomembne funkcije za naše dobro počutje. Poglejmo, kaj so zapisali na greatergood.berkeley.edu.
Ali to počnete s svojim mesom? Znanost pravi, da zmanjša tveganje za raka do 90 odstotkov
Pečenje mesa na žaru je za mnoge priljubljena poletna dejavnost, vendar kuhanje pri visokih temperaturah prinaša tudi določena tveganja. Na srečo obstaja preprost in okusen način za znatno zmanjšanje teh tveganj ...
Slovenec ustvaril koktajl, ki spodbuja kognitivne funkcije
Današnji življenjski slog pogosto presega naše zmožnosti, zato postaja zbranost nova oblika razkošja. Mnogi zato iščejo načine, kako ostati osredotočeni, a hkrati sproščeni, brez umetnih poživil in brez alkohola. Eden najzanimivejših odgovorov na to vprašanje prihaja iz narave: goba z imenom resasti bradovec, poznana tudi kot levja griva.
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek: Naslednje desetletje bo verjetno prelomno za razumevanje Parkinsonove bolezni
Strokovnjaki vedno znova iščejo načine, kako pomagati ljudem s Parkinsonovo boleznijo. V zadnjem času raziskujejo več različnih pristopov, kot so spremembe v delovanju genov (kar imenujemo epigenetika), vnetni procesi v možganih (nevroinflamacija) in zdravljenje prilagojeno vsakemu posamezniku posebej (personalizirana medicina).
Načini, kako ohraniti kognitivno zdravje po 40. letu
Po 40. letu se začnejo v možganih dogajati subtilne, a pomembne spremembe. Čeprav se z leti kopičijo izkušnje in modrost, se lahko kognitivna agilnost postopoma zmanjšuje.
Naravni načini za znižanje kortizola in obvladovanje stresa
Kortizol, znan kot stresni hormon, je ključen za preživetje, saj omogoča telesu odziv na nevarnost. Vendar pa lahko dolgotrajno povišane ravni kortizola povzročijo resne zdravstvene težave, vključno z oslabljenim imunskim sistemom, motnjami spanja, povečanjem telesne mase, depresijo in srčno-žilnimi boleznimi.
Kaj res vemo o Tylenolu in avtizmu med nosečnostjo?
Vas skrbi varnost Tylenola v nosečnosti? Strokovnjaki mirijo, da so skrbi odveč.
Naravni protimikrobni ščiti: Kaj resnično deluje v jesenskem času
Jesenski čas prinaša več kot le spremembo barv v naravi – z nižjimi temperaturami, večjo zračno vlago in krajšimi dnevi se poveča tudi pojavnost okužb dihal, virusnih obolenj in sezonskih vnetij.
Kaj pomeni, če se prebujate med 3. in 5. uro zjutraj?
Izboljšajte jutranje prebujanje! Razumevanje fenomena zgodnjega jutranjega prebujanja, pogoste motnje cirkadianega ritma, odkriva ključne biološke, okoljske in psihofiziološke dejavnike.
Resne bolezni so lahko posledica pomanjkanja spanca
Ste se kdaj vprašali, kako spanje vpliva na naše zdravje? Zakaj spimo? Kaj točno pridobimo s spanjem?
Kaj resnično vemo o imunskem sistemu? Razbijamo 5 najpogostejših mitov
Imunski sistem je zapletena mreža celic, tkiv in organov, ki nas ščiti pred boleznimi. A kljub njegovi ključni vlogi se o njem pogosto širijo napačne informacije.
Mesec joge: kako gibanje vpliva na imunski sistem in duševno počutje
September je v številnih državah razglašen za mesec joge – in to z dobrim razlogom.
Znanstveni preboji na področju poškodb hrbtenjače
V zadnjih letih so raziskave na področju poškodb hrbtenjače doživele napredek. Nekaj, kar so bile še deset let nazaj le sanje, z napredkom v znanosti postaja vse bolj dosegljivo. Tehnologije omgočajo ljudem s popolno ali delno ohromelostjo, da znova naredijo prve korake.
Rak se ne pojavi čez noč: Ključno vlogo pri njegovem nastanku igra to!
Rak se pogosto zdi kot nekaj, kar pride nepričakovano – kot nesreča brez jasnega vzroka. A znanost nas opozarja, da številni vsakdanji dejavniki bistveno prispevajo k povečanju tveganja za razvoj rakavih celic.
Digitalne naprave: Patofiziološke posledice prekomerne rabe
Poglobljena analiza obravnava širok spekter negativnih učinkov pametnih telefonov na človeško fiziologijo, od mikrobiološke kontaminacije do nevroloških, mišično-skeletnih in psihosocialnih obremenitev, pri čemer poudarja klinične implikacije.
Vpliv avgustovske vročine na črevesno floro in odpornost: kaj pravi znanost?
Avgust je pogosto najtoplejši mesec v letu, ko visoke temperature in spremembe življenjskega ritma vplivajo ne le na naše počutje, temveč tudi na notranje procese v telesu.
Znanstveniki so odkrili nov možen znak demence
Pogostejši je, kot si mislite.
Zakaj žita ne smejo manjkati v vaši prehrani?
Polnozrnate žitarice so ključni vir hranil, ki pomembno prispevajo k občutku sitosti in nudijo številne koristi za zdravje. Njihovo izogibanje pa lahko privede do neželenih posledic.
Kardiolog opozarja: Po kosilu se izognite eni vrsti pijače
Imate navado, da po kosilu za dvig energije posežete po energijski pijači? Premislite še enkrat. Kardiolog opozarja, da je to nespametna navada.
Strokovnjaki razkrivajo: Tako bi morali začeti dan, če želite shujšati
Če se vsako jutro zbudite na enak način – kava, hiter prigrizek in hitenje – ste v družbi mnogih. Ljudje imajo radi rutino, zlasti zjutraj. Ampak, kaj jemo zjutraj, vpliva na to, kako se počutimo čez dan. To pa lahko vpliva tudi na to, ali bomo shujšali.
Kaj pa če bi to poletje shujšali brez diet? Presenetljivo enostaven trik, ki ga nihče ne izkoristi
Poletje pogosto predstavlja idealno priložnost za spremembe življenjskega sloga. Dnevi so daljši, gibanje na prostem je dostopnejše, občutek svežine in lahkotnosti pa se zdi dosegljivejši kot kadarkoli prej.
Velika prevara sončenja: zagorela koža ni znak zdravja, ampak poškodb
Zagorela koža je za mnoge simbol privlačnosti, vitalnosti in zdravja. Poletje brez barve? Nepredstavljivo. A resnica je popolnoma drugačna: zagorelost ni pokazatelj dobrega počutja, temveč jasen znak, da je bila vaša koža poškodovana.
Če spite manj kot 6 ur, se vam lahko to zgodi že v nekaj letih
Kronično pomanjkanje spanja ni le utrujajoče – lahko je tudi nevarno. Morda imate občutek, da s 5 ali 6 urami na noč še vedno "funkcionirate", vendar znanost pravi drugače.
7 razlogov, zakaj bi morali vsak dan uživati fermentirana živila
Fermentirana živila so v zadnjih letih postala prava zvezda zdrave prehrane – in to z dobrim razlogom. Jogurt, kefir, kislo zelje, kimči, kombuča in miso niso zgolj trendi, temveč naravni ojačevalci zdravja, ki jih sodobna znanost močno podpira.
Ženska z redko 'supermočjo' zavohala moževo bolezen, še preden se je pojavila
Ženska s posebnim vohom je 12 let pred diagnozo zavohala Parkinsonovo bolezen pri svojem možu. Zdaj sodeluje z znanstveniki pri razvoju testa za zgodnje odkrivanje te bolezni. Odkritje temelji na analizi kožnega olja (sebuma), kar bi lahko omogočilo boljšo oskrbo in več časa za bolnike.
Personalizirana prehrana: Kako prilagoditi prehrano glede na genetske predispozicije in življenjski slog
Personalizirana prehrana, znana tudi kot nutrigenomika, je inovativno področje, ki raziskuje povezavo med prehrano, genetskimi predispozicijami in življenjskim slogom posameznika. Cilj je prilagoditi prehranske navade tako, da podpirajo optimalno zdravje in zmanjšajo tveganje za bolezni. Razumevanje lastnega genetskega profila in življenjskega sloga omogoča oblikovanje prehranskega načrta, ki je prilagojen specifičnim potrebam posameznika.
Anksioznost in sindrom razdražljivega črevesa: kako sta povezana?
Skoraj vsi smo bili že vsaj enkrat v življenju pod stresom ali pa tako zelo živčni, da smo začutili tisto nekaj v želodcu. Naj si bo to pred izpitom, javnim nastopom ali kako drugo stresno, morda pomembno situacijo. Temu pojavu pravimo tudi živčni želodec.
Miran Križančič: Fizična podoba ne bo več kazala naših bioloških let
Nekirurški estetski posegi so v zadnjem desetletju doživeli izjemen razcvet. Tehnološki napredek, dostopnost postopkov in družbeni pritisk po ohranjanju mladostnega videza so povzročili, da danes lepotni posegi niso več tabu, temveč del vsakdanjega estetskega vzdrževanja.
