Če imate ta občutek v nogah, ga ne ignorirajte: lahko je znak težav z živci

Medicinski izraz za mravljinčenje oziroma ščemenje je parestezija. Pojavi se lahko zaradi začasnega pritiska na živec, lahko pa opozarja tudi na težave z živčevjem ali druge bolezni.

Če dolgo sedite s prekrižanimi nogami ali spite v neugodnem položaju, lahko pride do pritiska na živec oziroma začasne motnje njegovega delovanja. Takrat se pojavi značilen občutek mravljinčenja, ščemenja ali odrevenelosti, ki običajno izgine, ko spremenite položaj in razbremenite nogo. Bolj pozorni pa morate biti, če se občutek pojavlja brez očitnega razloga, se vrača ali postopoma postaja izrazitejši.

Eden od možnih vzrokov je periferna nevropatija, poškodba živcev zunaj možganov in hrbtenjače. Simptomi se pogosto začnejo v stopalih in lahko postopoma napredujejo navzgor po nogah. Poleg mravljinčenja se lahko pojavijo še:

- odrevenelost,

- pekoč ali zbadajoč občutek,

- bolečina,

- občutljivost kože na dotik,

- mišična šibkost,

- težave z ravnotežjem ali hojo.

Med pogostimi vzroki za poškodbo perifernih živcev je sladkorna bolezen. Možni so tudi pomanjkanje nekaterih vitaminov, določena zdravila, uživanje alkohola, poškodbe živcev in nekatere druge bolezni.

Mravljinčenje, ki se začne v spodnjem delu hrbta in se širi po eni nogi navzdol proti stopalu, je lahko povezano z išiasom oziroma draženjem živca. Vzrok je lahko na primer hernija diska ali drug pritisk na živčno korenino. Pomembno je tudi, ali se poleg mravljinčenja pojavlja bolečina v hrbtu, mišična šibkost ali težave pri hoji.

Pregled je smiseln, če se mravljinčenje:

- pogosto ponavlja,

- traja dlje časa,

- postopoma slabša,

- pojavlja na obeh nogah,

- spremlja mišična šibkost,

- povzroča težave pri hoji ali ravnotežju,

- pojavlja skupaj z bolečino, pekočim občutkom ali izgubo občutka.

Vzrokov je veliko, zato samo na podlagi občutka ni mogoče ugotoviti, za katero stanje gre. Zdravnik lahko glede na simptome opravi nevrološki pregled in po potrebi odredi krvne preiskave, preiskave prevajanja živcev ali slikovno diagnostiko.

Posebno pozornost zahteva nenaden pojav odrevenelosti ali mravljinčenja, predvsem če se mu pridružijo šibkost ene strani telesa, težave z govorom, hojo ali razmišljanjem. Nujno medicinsko pomoč je treba poiskati tudi ob nenadni izgubi nadzora nad mišicami, izraziti šibkosti ali po poškodbi glave, vratu ali hrbtenice.

Redkejši, vendar pomemben primer je Guillain-Barréjev sindrom, pri katerem se mravljinčenje in odrevenelost pogosto najprej pojavita v stopalih in nogah, nato pa sledita mišična šibkost in vse težje premikanje. Stanje zahteva hitro bolnišnično zdravljenje.

Če vam noga občasno 'zaspi', občutek pa hitro izgine po spremembi položaja, običajno ni razlog za skrb. Če se mravljinčenje ali odrevenelost pojavlja pogosto, traja ali se mu pridružijo bolečina, šibkost oziroma težave pri hoji, pa je smiselno poiskati vzrok. Takšnega občutka zato ni dobro vedno pripisati le utrujenosti ali slabemu položaju pri sedenju. V nekaterih primerih je lahko prvi znak težave z živci, ki jo je mogoče z zgodnjim odkrivanjem bolje obravnavati.

Viri: webmd, verywellhealth, mayoclinic, NHS