Simptomi izginejo, bolezen pa ostane: znanstveniki odkrili, kaj se dogaja v črevesju

Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis spadata med kronične vnetne črevesne bolezni. Zanju so značilna obdobja poslabšanja, ko se pojavijo bolečine v trebuhu, driska in druge težave, ter obdobja umiritve bolezni, ko so simptomi precej blažji ali povsem izginejo.

Toda izboljšanje počutja ne pomeni vedno, da se je črevesna sluznica povsem obnovila. Raziskovalci avstralskega inštituta Walter and Eliza Hall Institute of Medical Research so v študiji, objavljeni v znanstveni reviji Science, odkrili spremembe v črevesnih celicah, ki bi lahko pomagale pojasniti, zakaj se bolezen pri nekaterih bolnikih znova aktivira.

Raziskava je zajela več kot 900 vzorcev črevesnega tkiva 80 ljudi z vnetno črevesno boleznijo in brez nje. Pri večini sodelujočih z boleznijo je bilo vnetje neaktivno ali blago, vendar so znanstveniki tudi v takšnem tkivu zaznali znake spremenjenih procesov celične smrti.

Ugotovitve kažejo, da lahko v črevesni steni ostanejo biološke spremembe, ki jih zgolj na podlagi počutja ni mogoče prepoznati.

Črevesna sluznica ni zgolj notranja obloga prebavil. Deluje kot zaščitna pregrada med vsebino črevesja in okoliškim tkivom, hkrati pa se nenehno obnavlja. Stare in poškodovane celice odmrejo, izvorne celice pa poskrbijo za nastanek novih.

Pri vnetnih črevesnih boleznih se lahko to občutljivo ravnovesje poruši. Vnetni signali vplivajo na delovanje celic in lahko povečajo njihovo dovzetnost za poškodbe oziroma prezgodnjo smrt.

Raziskovalci so ugotovili, da so bili nekateri znaki teh sprememb prisotni tudi v vzorcih brez očitnih znakov aktivnega vnetja. To bi lahko pomenilo, da se bolezenski procesi na celični ravni nadaljujejo tudi takrat, ko ima bolnik malo simptomov ali jih sploh nima.

Takšne spremembe so pomembne, ker lahko poškodovana zaščitna plast oteži vzdrževanje zdravega črevesnega okolja. Vendar raziskava še ne dokazuje, da so prav ti procesi neposredni vzrok vsakega ponovnega zagona bolezni.

Pomemben del študije je bil namenjen dvema različnima načinoma programirane celične smrti. Prvi se imenuje nekroptoza. Pri tem procesu lahko celična membrana poči, vsebina celice pa se sprosti v okolico in prispeva k vnetnemu odzivu.

Drugi proces je apoptoza, pri kateri se celica razgradi bolj urejeno, njeni sestavni deli pa se odstranijo.

V vzorcih črevesnega tkiva bolnikov so znanstveniki zaznali okrepljene signale, povezane z nekroptozo. Ko so v laboratoriju preučevali drobne modele črevesnega tkiva, vzgojene iz človeških celic, pa so v določenih poskusih prevladovali znaki apoptoze.

Ta razlika je pomembna, saj kaže, da je celična smrt pri vnetnih črevesnih boleznih zapleten proces. Zdravljenje, ki bi zaviralo samo eno od teh poti, zato morda ne bi zadostovalo za zaščito vseh celic črevesne sluznice.

Raziskovalci so preverili tudi, ali so spremembe v črevesnem tkivu povezane s poznejšim poslabšanjem bolezni. Med 52 bolniki z vnetno črevesno boleznijo so imeli za nadaljnje spremljanje na voljo podatke za 30 ljudi. V obdobju dveh do treh let jih je 16 doživelo poslabšanje, zaradi katerega je bilo treba zdravljenje okrepiti ali spremeniti, pri 14 pa je stanje ostalo stabilno.

Pri bolnikih, pri katerih se je bolezen pozneje poslabšala, so raziskovalci že na začetku zaznali višje ravni označevalca, povezanega s signaliziranjem celične smrti. Ti bolniki so imeli tudi izrazitejše mikroskopske znake vnetja.

Rezultati so zanimivi, vendar imajo pomembne omejitve. Za 22 od prvotnih 52 bolnikov podatkov o nadaljnjem poteku bolezni ni bilo na voljo, skupina spremljanih bolnikov pa je bila majhna. Za zdaj zato ni mogoče trditi, da bi lahko na podlagi tega označevalca zanesljivo napovedali, pri kom se bo bolezen ponovila.

Nova spoznanja bi lahko v prihodnosti pomagala pri razvoju natančnejših načinov spremljanja bolezni in zdravljenja, usmerjenega tudi v obnovo črevesne sluznice. Znanstveniki si prizadevajo razumeti, kako doseči globlje in trajnejše umirjanje bolezni, pri katerem bi bile pod nadzorom ne le težave, ki jih bolnik občuti, temveč tudi spremembe v tkivu.

Vendar za zdaj ne gre za novo zdravljenje ali preiskavo, ki bi bila na voljo bolnikom. Raziskovalci še niso dokazali, da bi zaviranje opisanih procesov varno preprečilo ponovitve bolezni pri ljudeh. Celična smrt ima namreč tudi koristno vlogo, saj pomaga odstranjevati poškodovane celice.

Crohnova bolezen lahko prizadene različne dele prebavne cevi, medtem ko ulcerozni kolitis praviloma prizadene debelo črevo in danko. Po pojasnilih britanske organizacije Crohn's & Colitis UK se pri obeh boleznih lahko izmenjujejo obdobja umiritve in poslabšanja, zdravljenje pa je treba prilagoditi posamezniku.

Če se vrnejo driska, bolečine v trebuhu, krvavitev, izrazita utrujenost ali drugi znaki poslabšanja, naj se bolnik posvetuje s svojim zdravnikom oziroma gastroenterologom. Predpisanega zdravljenja ne sme samovoljno prekiniti niti takrat, ko se počuti dobro.

Nova raziskava tako ponuja pomemben namig o tem, zakaj lahko vnetne črevesne bolezni ostanejo dejavne na ravni celic tudi v obdobjih navideznega izboljšanja. Do klinične uporabe teh spoznanj pa bo potrebnih še več raziskav, ki bodo pokazale, ali je mogoče opisane spremembe uporabiti za zanesljivejše spremljanje bolezni in preprečevanje novih poslabšanj.

Viri: Science, Walter and Eliza Hall Institute of Medical Research, Crohn's & Colitis UK, ScienceAlert