Bakterija, ki se skriva v nepasteriziranih živilih, lahko povzroči hudo okužbo: najbolj ogrožene so nosečnice in starejši

Povzroča listeriozo, okužbo, ki je pri večini zdravih ljudi lahko blaga ali celo brez simptomov, za nosečnice, novorojenčke, starejše in ljudi z oslabljenim imunskim sistemom pa je lahko zelo nevarna. Posebnost bakterije je tudi, da se lahko razmnožuje pri nizkih temperaturah, tudi v hladilniku.

Listeriozo povzroča bakterija Listeria monocytogenes, ki je razširjena v naravnem okolju. Najdemo jo lahko v zemlji, vodi, rastlinah in živalskih iztrebkih. V živila lahko pride med pridelavo, predelavo, pakiranjem ali pripravo hrane. V Sloveniji je listerioza razmeroma redka okužba, vendar se pojavlja vsako leto. Po podatkih NIJZ je bilo do konca oktobra 2026 prijavljenih 12 primerov, v celotnem letu 2025 pa 19. Podatki za leto 2026 so preliminarni in se lahko zaradi naknadnih prijav še spremenijo.

Tudi evropski podatki kažejo, da je okužba pomemben javnozdravstveni problem. Po skupnem poročilu Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) so v Evropski uniji leta 2024 potrdili 3041 primerov invazivne listerioze, kar je največ od začetka primerljivega spremljanja leta 2007. Listerioza je bila med spremljanimi okužbami, povezanimi s hrano, v letu 2024 povezana z največjim deležem hospitalizacij in smrti. Približno sedem od desetih obolelih je potrebovalo bolnišnično zdravljenje, umrl pa je približno vsak dvanajsti prijavljeni bolnik. To kaže, da je okužba sicer redka, vendar je lahko njen potek zelo resen.

Najpogostejši način okužbe je zaužitje hrane, onesnažene z listerijo. Bakterija se lahko pojavi v različnih živilih, zlasti tistih, ki jih pred zaužitjem ne segrevamo dovolj. Med bolj tvegana živila sodijo:

Nepasterizirano mleko in mlečni izdelki: predvsem izdelki iz surovega mleka, vključno z nekaterimi mehkimi siri.

Mehki siri: zlasti siri iz nepasteriziranega mleka, kot so nekateri mehki siri s plesnijo in feta.

Mesni izdelki za neposredno uživanje: delikatesne mesnine, narezki, paštete in nekatere fermentirane salame.

Prekajene ribe: predvsem hladno dimljene ribe, kot sta losos in postrv.

Surova ali slabo oprana zelenjava in sadje: bakterija lahko živila onesnaži že med pridelavo ali pozneje pri pripravi.

Surovo ali premalo toplotno obdelano meso: na primer tatarski biftek in karpačo.

Pomembno je poudariti, da niso vsi siri ali mesni izdelki enako tvegani. Tveganje je odvisno od načina izdelave, pasterizacije, toplotne obdelave, shranjevanja in možnosti naknadne kontaminacije.

Večina bakterij se pri nizkih temperaturah razmnožuje počasneje, vendar je listerija pri tem posebna. Lahko raste tudi pri temperaturah, ki jih običajno vzdržujemo v hladilniku. Zato samo shranjevanje živila na hladnem ne zagotavlja, da je varno. Če je živilo onesnaženo, se lahko bakterija med dolgotrajnim shranjevanjem postopoma namnoži.

Posebej previdni moramo biti pri živilih, ki so namenjena neposrednemu uživanju in imajo daljši rok uporabnosti. Pomembno je upoštevati rok uporabe, živila hraniti pri ustrezni temperaturi in jih po odprtju porabiti čim prej.

Simptomi so odvisni od tega, ali okužba ostane omejena na prebavila ali se razširi po telesu. Pri blažji črevesni okužbi se lahko pojavijo:

- driska,

- slabost in bruhanje,

- bolečine v trebuhu,

- vročina,

- glavobol.

Pri invazivni listeriozi bakterija prodre iz prebavil v krvni obtok ali druge dele telesa. Takrat se lahko pojavijo vročina, bolečine v mišicah, izrazita utrujenost in glavobol. Če prizadene osrednje živčevje, lahko povzroči meningitis oziroma vnetje možganskih ovojnic ali encefalitis oziroma vnetje možganov. Opozorilni znaki resnejše okužbe so lahko tudi otrdel vrat, zmedenost, motnje ravnotežja, krči in motnje zavesti. Ob takšnih simptomih je potrebna takojšnja zdravniška pomoč.

Čas od zaužitja okužene hrane do pojava simptomov je lahko zelo različen. Pri črevesni obliki se težave lahko pojavijo že v enem dnevu, pri invazivni obliki pa lahko mine več dni ali tednov. V nekaterih primerih je inkubacijska doba še daljša, zato oboleli pogosto ne morejo ugotoviti, katero živilo je povzročilo okužbo.

Listerioza je posebno nevarna v nosečnosti, saj se bakterija lahko prenese skozi posteljico na plod. Nosečnica ima lahko le blage simptome, podobne gripi, ali pa jih sploh ne opazi, okužba pa lahko kljub temu resno ogrozi nosečnost. Možne posledice so:

- spontani splav,

- mrtvorojenost,

- prezgodnji porod,

- okužba novorojenčka.

Novorojenček se lahko rodi z resno okužbo krvi ali meningitisom. Zaradi nezrelega imunskega sistema so posledice lahko zelo hude. Nosečnice naj se zato izogibajo živilom z večjim tveganjem za listerijo, zlasti nepasteriziranemu mleku in izdelkom iz njega, nekaterim mehkim sirom, hladno dimljenim ribam ter delikatesnim mesnim izdelkom, če niso ustrezno toplotno obdelani.

Če nosečnica po zaužitju potencialno onesnaženega živila razvije vročino, bolečine v mišicah ali gripi podobno počutje, naj se posvetuje z zdravnikom in omeni možno izpostavljenost listeriji.

Druga pomembna skupina z večjim tveganjem za hudo listeriozo so starejši, zlasti po 65. letu starosti, ter ljudje z oslabljenim imunskim sistemom. Tveganje je večje pri osebah, ki se zdravijo zaradi raka, prejemajo zdravila za zaviranje imunskega sistema, so prestale presaditev organa ali imajo določene kronične bolezni.

Pri teh ljudeh lahko okužba hitro napreduje v sepso, meningitis ali druge hude zaplete. Zato je pomembno, da ob vročini in gripi podobnih simptomih po možnem zaužitju okužene hrane pravočasno poiščejo zdravniško pomoč.

Diagnozo listerioze zdravnik potrjuje z laboratorijskimi preiskavami. Pri sumu na invazivno okužbo je pomembna predvsem preiskava krvi, ob sumu na meningitis pa tudi preiskava možganske tekočine. Listeriozo zdravimo z antibiotiki. Pri invazivni obliki je pogosto potrebno bolnišnično zdravljenje, pri katerem bolnika spremljajo zaradi možnosti sepse, meningitisa in drugih zapletov.

Če je človek zaužil živilo, ki je bilo pozneje odpoklicano zaradi prisotnosti listerije, vendar nima simptomov, praviloma ne potrebuje samodejnega testiranja ali preventivnega zdravljenja. Nosečnice, starejši in imunsko oslabljeni naj se ob morebitni izpostavljenosti o nadaljnjih ukrepih posvetujejo z zdravnikom, zlasti če se pojavijo simptomi.

Listeriozo lahko v veliki meri preprečujemo z ustreznim ravnanjem s hrano. Posebej pomembni so naslednji ukrepi:

- Izbirajmo pasterizirano mleko in mlečne izdelke.

- Meso, ribe in druge hitro pokvarljive izdelke ustrezno toplotno obdelajmo.

- Sadje in zelenjavo pred zaužitjem temeljito operimo.

- Surovo meso hranimo ločeno od živil, ki jih uživamo brez kuhanja.

- Redno čistimo hladilnik, kuhinjske površine in pripomočke.

- Hitro pokvarljiva živila hranimo pri temperaturi pod štiri stopinje Celzija.

- Upoštevajmo rok uporabe in odprta živila porabimo čim prej.

- Po rokovanju s surovimi živili si temeljito umijmo roke.

Posebno pozornost je treba nameniti tudi navzkrižni kontaminaciji. To pomeni, da lahko bakterijo s surovega živila prenesemo na že pripravljeno hrano prek rok, noža, deske ali kuhinjskega pulta. Listerioza je razmeroma redka, vendar je zaradi možnih hudih posledic ne smemo podcenjevati. Največjo pozornost morajo nameniti izbiri in pripravi hrane nosečnice, starejši in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom. Pri njih je preventiva še posebej pomembna, saj lahko okužba poteka z blagimi začetnimi simptomi, čeprav so posledice lahko zelo resne.

Viri: NIJZ, ECDC, EFSA, WHO, CDC