Mraz lahko dodatno obremeni srce: kdo mora biti pozimi posebej previden?

Za zdravega človeka to običajno ne pomeni večje težave, za starejše in ljudi s kroničnimi boleznimi pa je lahko zimski mraz dodatna obremenitev. Posebej previdni morajo biti bolniki z visokim krvnim tlakom, koronarno boleznijo, srčnim popuščanjem in drugimi srčno-žilnimi obolenji. Nevarnost lahko poveča tudi nenaden telesni napor na prostem, denimo odmetavanje snega, hitra hoja v klanec ali intenzivna vadba v zelo hladnem vremenu.

Ko smo izpostavljeni nizkim temperaturam, se krvne žile v koži in okončinah zožijo. Tako telo zmanjša izgubo toplote in jo ohranja za zaščito življenjsko pomembnih organov. Zoženje žil pa poveča upor, proti kateremu mora srce črpati kri. Posledično se lahko zvišata krvni tlak in obremenitev srca. Srce mora za učinkovito prekrvavitev telesa delati intenzivneje, kar je lahko problematično pri ljudeh, ki že imajo bolezni srca ali ožilja.

Ameriško združenje za srce (American Heart Association) opozarja, da lahko izpostavljenost mrazu poveča tveganje za srčno-žilne zaplete, med drugim srčni infarkt in možgansko kap, zlasti pri ljudeh z že prisotnimi dejavniki tveganja. Mraz lahko vpliva tudi na strjevanje krvi in obremenitev srčno-žilnega sistema. Zato je pomembno, da ljudje z znanimi boleznimi srca in ožilja pozimi ne podcenjujejo telesnega napora na prostem.

Nizke temperature lahko vplivajo na vrednosti krvnega tlaka. Kot pojasnjuje Mayo Clinic, se krvni tlak pozimi pri mnogih ljudeh zviša, poleti pa je pogosto nižji. Razlog je med drugim zoženje krvnih žil ob izpostavljenosti mrazu. Spremembe so lahko izrazitejše pri starejših od 65 let. Na krvni tlak pozimi vplivajo tudi drugi dejavniki: manj telesne aktivnosti, spremembe telesne teže, prehrana z več soli in praznični obroki.

Ljudje, ki imajo diagnosticirano arterijsko hipertenzijo, naj bodo zato pozorni na svoje meritve. Če opazijo, da so vrednosti krvnega tlaka v zimskem obdobju vztrajno višje kot običajno, naj se posvetujejo z zdravnikom. Zdravil za krvni tlak ne smemo samovoljno spreminjati ali opuščati. Morebitne prilagoditve zdravljenja mora določiti zdravnik na podlagi meritev in zdravstvenega stanja posameznika.

Mraz lahko prizadene vsakogar, vendar so nekatere skupine bolj ranljive. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) med občutljivejše skupine uvršča predvsem starejše in ljudi s kroničnimi boleznimi. Posebej pozorni naj bodo:

Starejši od 65 let: telo se lahko počasneje prilagaja temperaturnim spremembam, pogostejše so tudi kronične bolezni.

Ljudje z visokim krvnim tlakom: mraz lahko dodatno zviša krvni tlak in poveča obremenitev žil.

Bolniki s koronarno boleznijo: zoženje žil in večje potrebe srca po kisiku lahko povečajo tveganje za težave.

Bolniki s srčnim popuščanjem: dodatna obremenitev srca lahko poslabša njihovo zdravstveno stanje.

Ljudje z motnjami srčnega ritma: obremenitev organizma in temperaturne spremembe lahko pri nekaterih prispevajo k poslabšanju simptomov.

Bolniki s sladkorno boleznijo: pogosto imajo tudi druge dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja, zato je potrebna dodatna previdnost.

Večje tveganje imajo tudi ljudje, ki delajo na prostem, so podhranjeni, živijo v slabo ogrevanih prostorih ali imajo omejene možnosti za zaščito pred mrazom.

Pozimi lahko srce posebej obremeni nenaden in intenziven telesni napor. Značilen primer je odmetavanje snega. Pri tej dejavnosti se pogosto združita dva dejavnika: telo je izpostavljeno mrazu, hkrati pa mora opraviti fizično zahtevno delo. Srce zato potrebuje več kisika, zožene krvne žile pa povečajo upor pri pretoku krvi. Dodatna težava je, da ljudje pogosto precenijo svoje telesne sposobnosti. Če večino dneva presedimo v ogrevanem prostoru, nato pa se nenadoma lotimo intenzivnega fizičnega dela na mrazu, je obremenitev lahko precejšnja.

Posebej previdni naj bodo ljudje s srčnimi boleznimi in visokim krvnim tlakom. NIJZ jim svetuje, naj se v zelo mrzlem vremenu izogibajo večjim telesnim naporom. Če morajo opraviti delo na prostem, naj se toplo oblečejo in delajo počasi. O primernosti telesne aktivnosti in morebitnih prilagoditvah zdravljenja naj se posvetujejo z osebnim zdravnikom.

Ne. Zmerna telesna dejavnost je koristna tudi pozimi, saj pomaga ohranjati telesno pripravljenost, uravnavati krvni tlak in zmanjševati tveganje za kronične bolezni. Pomembno je, da intenzivnost in trajanje aktivnosti prilagodimo temperaturi, vetru, telesni pripravljenosti in zdravstvenemu stanju. Pri zelo nizkih temperaturah in močnem vetru je smiselno čas na prostem skrajšati ali vadbo prestaviti v notranje prostore.

Če se odpravimo na sprehod, začnimo počasi in telesu omogočimo, da se postopoma ogreje. Izogibajmo se nenadnim, intenzivnim naporom, zlasti če nismo redno telesno aktivni. Pri srčnih bolnikih je pomembno, da upoštevajo individualna priporočila zdravnika. Če se med aktivnostjo pojavijo bolečina v prsih, nenavadna zadihanost, omotica ali izrazita utrujenost, morajo z naporom takoj prenehati.

Z ustreznimi ukrepi lahko zmanjšamo obremenitev telesa in tveganje za težave.

Oblecite se v več slojih. Nosite topla in suha oblačila, ki ne prepuščajo vetra. Ne pozabite na kapo, šal, rokavice in primerno obutev. Pomembno je, da oblačila niso mokra, saj vlaga pospešuje ohlajanje telesa.

Izogibajte se nenadnim naporom. Če morate očistiti sneg ali opraviti drugo fizično delo, ga razdelite na krajše intervale in vmes počivajte. Ne tekmujte s časom in ne dvigujte pretežkih bremen.

Spremljajte krvni tlak. Če imate hipertenzijo, ga merite po navodilih zdravnika. Ob vztrajnih spremembah se posvetujte z zdravstvenim strokovnjakom.

Poskrbite za dovolj tekočine in hrane. Tudi pozimi lahko dehidriramo, čeprav žeje pogosto ne občutimo tako izrazito kot poleti. Alkohol ni primeren način ogrevanja, saj lahko poslabša presojo in poveča tveganje za podhladitev.

Izberite primeren čas za aktivnost. Če je zelo mrzlo, piha močan veter ali so poti poledenele, se raje odločite za gibanje v notranjih prostorih.

Ne prezrite utrujenosti in tresenja. Tresenje je znak, da telo izgublja toploto. Če se ne umiri, se umaknite v topel prostor.

Pozimi je še posebej pomembno, da znamo prepoznati znake srčnega infarkta. Med najpogostejšimi so:

– pritisk, stiskanje ali bolečina v prsnem košu,

– bolečina, ki se širi v eno ali obe roki, hrbet, vrat, čeljust ali zgornji del trebuha,

– težko dihanje,

– hladen znoj,

– slabost ali bruhanje,

– omotica in nenadna oslabelost.

Simptomi niso pri vseh enaki. Pri ženskah, starejših in ljudeh s sladkorno boleznijo so lahko manj značilni, včasih se pojavijo predvsem težko dihanje, slabost ali nenavadna utrujenost. Če posumite na srčni infarkt, ne čakajte, da bolečina mine, in ne vozite sami v bolnišnico. Takoj pokličite 112.

Zimski meseci so lahko za srčno-žilni sistem zahtevnejši, zlasti pri starejših in ljudeh s kroničnimi boleznimi. Zoženje žil, zvišanje krvnega tlaka in nenadni telesni napori lahko povečajo obremenitev srca. To ne pomeni, da se moramo odpovedati sprehodom in drugim oblikam gibanja. Pomeni pa, da moramo poslušati svoje telo, se primerno obleči, izbirati zmerno intenzivnost aktivnosti in se izogibati pretiravanju. Če imamo srčno-žilno bolezen ali visok krvni tlak, se o varni telesni aktivnosti v hladnem vremenu pogovorimo z zdravnikom.

Viri: NIJZ, American Heart Association, Mayo Clinic