Kašelj, vročina in bolečine v prsih: znaki, da ne gre več za navaden prehlad, ampak za pljučnico

Pljučnica je okužba pljuč, ki lahko prizadene ljudi vseh starosti, pri starejših, majhnih otrocih in kroničnih bolnikih pa je lahko še posebej nevarna. Kateri znaki opozarjajo, da ne gre več za običajno okužbo dihal? V hladnejšem delu leta se pogosteje srečujemo z okužbami dihal. Večina jih mine brez večjih zapletov, vendar se lahko nekatere razvijejo v resnejšo bolezen. Ena takšnih je pljučnica oziroma pnevmonija, pri kateri pride do vnetja pljučnega tkiva.

Pljučnico najpogosteje povzročajo bakterije in virusi, redkeje pa tudi drugi mikroorganizmi. Med pomembnimi bakterijskimi povzročitelji je pnevmokok. Kot pojasnjuje Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), se pnevmokokna pljučnica lahko začne nenadoma, z mrzlico, povišano telesno temperaturo, kašljem z rumenim oziroma gnojnim izmečkom in bolečino v prsih, ki se lahko okrepi pri globokem vdihu. Pljučnica ni vedno očitna že na začetku. Njeni simptomi se lahko prekrivajo z znaki gripe in drugih okužb dihal, zato je pomembno spremljati, ali se stanje slabša.

Pri pljučnici se lahko pojavijo različni simptomi, njihova izrazitost pa je odvisna od povzročitelja, starosti in splošnega zdravstvenega stanja obolelega. Med najpogostejšimi so:

Kašelj: lahko je suh ali produktiven, kar pomeni, da bolnik izkašljuje sluz. Pri bakterijski pljučnici je izmeček lahko rumenkast ali zelenkast, včasih tudi krvavkast.

Povišana telesna temperatura: pogosto jo spremljajo mrzlica, tresavica in potenje.

Bolečina v prsnem košu: značilna je lahko ostra bolečina, ki se okrepi pri globokem vdihu ali kašljanju.

Oteženo dihanje: bolnik lahko občuti pomanjkanje zraka, diha hitreje ali težje opravlja običajne dejavnosti.

Izrazita utrujenost in oslabelost: tudi preprosta opravila lahko postanejo naporna.

Izguba apetita: pogosto jo spremljajo splošno slabo počutje in bolečine po telesu.

European Lung Foundation opozarja, da se pljučnica lahko kaže tudi z izgubo apetita, občutkom šibkosti in težkim dihanjem. Bolečina v prsih se lahko poslabša ob vdihu, kar je eden od znakov, ki zahtevajo zdravniško oceno. Pri starejših ljudeh je klinična slika lahko manj značilna. Namesto izrazite vročine in kašlja se lahko pojavijo zmedenost, nenadna oslabelost, izguba samostojnosti ali nenavadna zaspanost.

Kašelj je pogost spremljevalec virusnih okužb dihal in sam po sebi še ne pomeni, da ima človek pljučnico. Pomembno pa je, kako se razvija in kateri drugi simptomi ga spremljajo. Na resnejšo okužbo lahko opozarjajo:

- kašelj, ki se stopnjuje namesto izboljšuje;

- visoka ali vztrajna vročina;

- mrzlica in izrazito potenje;

- bolečina v prsnem košu, zlasti pri vdihu;

- zadihanost ali hitro dihanje;

- izrazita oslabelost in poslabšanje splošnega počutja.

Posebej pozorni moramo biti, če se po začetnem izboljšanju prehlada ali gripe stanje znova poslabša. Takšen potek lahko kaže na zaplet oziroma dodatno okužbo, med drugim tudi na pljučnico. Vendar samo na podlagi simptomov ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali gre za pljučnico. Diagnozo mora postaviti zdravnik.

Pljučnica lahko prizadene kogar koli, vendar je tveganje za težji potek večje pri določenih skupinah. Posebej pozorni morajo biti:

Starejši od 65 let: obrambna sposobnost organizma se s starostjo spreminja, zato so starejši bolj izpostavljeni težjim okužbam in zapletom.

Dojenčki in majhni otroci: njihova dihala in imunski sistem se še razvijajo, zato je lahko bolezen zanje nevarnejša.

Ljudje s kroničnimi boleznimi: predvsem bolniki s kroničnimi boleznimi pljuč in srca, sladkorno boleznijo ter nekaterimi drugimi dolgotrajnimi zdravstvenimi težavami.

Osebe z oslabljenim imunskim sistemom: tveganje je večje pri ljudeh, katerih imunski sistem je oslabljen zaradi bolezni ali zdravljenja.

Kadilci: kajenje poškoduje obrambne mehanizme dihal in povečuje dovzetnost za okužbe.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) med skupine z večjim tveganjem za pljučnico uvršča otroke, mlajše od pet let, odrasle, starejše od 65 let, in ljudi z že obstoječimi zdravstvenimi težavami.

Ker se simptomi pljučnice prekrivajo z drugimi okužbami dihal, je za postavitev diagnoze potreben zdravniški pregled. Zdravnik najprej preveri bolnikove simptome, izmeri telesno temperaturo, oceni frekvenco dihanja in izmeri nasičenost krvi s kisikom. S stetoskopom posluša dihanje in preveri, ali so prisotni nenavadni dihalni zvoki. Glede na klinično sliko lahko odredi tudi rentgensko slikanje prsnega koša, s katerim lahko potrdi spremembe v pljučih. V nekaterih primerih so potrebne tudi laboratorijske preiskave krvi ali druge diagnostične preiskave. Pomembno je, da bolnik ob sumu na pljučnico ne odlaša s pregledom, zlasti če ima težave z dihanjem, bolečine v prsih ali visoko vročino.

Zdravljenje je odvisno predvsem od povzročitelja in resnosti bolezni. Če pljučnico povzročajo bakterije, zdravnik predpiše antibiotik. Pri virusni pljučnici antibiotiki ne pomagajo, saj delujejo proti bakterijam, ne proti virusom. V takšnih primerih je zdravljenje odvisno od konkretnega virusa in bolnikovega stanja. Pri blažji pljučnici je zdravljenje pogosto mogoče doma. Običajno vključuje počitek, zadosten vnos tekočine, spremljanje telesne temperature in jemanje predpisanih zdravil.

Pri težjem poteku je lahko potrebno bolnišnično zdravljenje, kjer bolnik po potrebi prejema kisik, tekočino v žilo in drugo podporno zdravljenje. European Lung Foundation opozarja, da se vročina in bolečina v prsih pri uspešnem zdravljenju pogosto začneta izboljševati v nekaj dneh, kašelj pa lahko vztraja še dva do tri tedne. Utrujenost in oslabelost lahko trajata precej dlje. Če se stanje kljub zdravljenju ne izboljšuje, se vročina ne umirja ali se dihanje slabša, je potreben ponovni zdravniški pregled.

Pri pljučnici je najpomembneje pravočasno prepoznati poslabšanje. Posebej nevarni so znaki, ki kažejo na pomanjkanje kisika ali resno motnjo delovanja organizma. Takoj pokličite 112, če se pojavijo:

- huda ali nenadna težka sapa;

- modrikaste ustnice ali obraz;

- nova zmedenost, motnje zavesti ali nezmožnost prebujanja;

- huda bolečina v prsnem košu;

- hitro in izrazito poslabšanje splošnega stanja.

Zdravniško pomoč je treba poiskati tudi ob vztrajni vročini, stopnjevanju kašlja, bolečinah v prsih, težjem dihanju ali izkašljevanju krvi. Pri dojenčkih in majhnih otrocih bodite pozorni na hitro dihanje, ugrezanje kože med rebri pri vdihu, težave pri hranjenju, nenavadno zaspanost in modrikasto obarvanost ustnic.

Vseh primerov pljučnice ni mogoče preprečiti, tveganje pa lahko zmanjšamo z nekaterimi ukrepi. Pomembno je redno umivanje rok, izogibanje kajenju, zračenje prostorov in skrb za splošno zdravje. Pomembno vlogo ima tudi cepljenje. NIJZ posebej poudarja pomen cepljenja proti pnevmokoknim okužbam. Pnevmokok je namreč pomemben povzročitelj bakterijske pljučnice, invazivne pnevmokokne okužbe pa lahko povzročijo tudi sepso in meningitis. Cepljenje je posebej pomembno za skupine, pri katerih je tveganje za težji potek večje.

Zaščito pred nekaterimi oblikami pljučnice lahko zagotavljajo tudi cepljenja proti gripi in drugim povzročiteljem okužb dihal, glede na starost in zdravstveno stanje posameznika. Pljučnica torej ni vedno zgolj zaplet prehlada, ki bo minil sam od sebe. Če se kašlju pridružijo visoka vročina, bolečine v prsih, težko dihanje ali izrazita oslabelost, je pomembno pravočasno poiskati zdravniško pomoč.

Viri: NIJZ, WHO, European Lung Foundation