Kronična venska insuficienca: kdaj je nevarna?

Nedavna objava zdravstvenega stanja predsednika Združenih držav Amerike, Donalda Trumpa, je v javnosti znova sprožila razpravo o zdravstvenih izzivih, s katerimi se soočajo starejše osebe. Uradni viri so potrdili, da so Trumpu diagnosticirali kronično vensko insuficienco (KVI), stanje, ki je razmeroma pogosto, še posebej med populacijo, starejšo od 70 let. 

Kronična venska insuficienca (KVI) je patofiziološko stanje, ki nastane zaradi neustreznega delovanja malih valvul znotraj žil. Te valvule, ki normalno omogočajo enosmerni pretok krvi proti srcu, izgubijo svojo funkcionalnost, kar vodi do zastajanja krvi, predvsem v spodnjih okončinah. Po podatkih, ki jih navaja doktor Matthew Edwards, predstojnik Oddelka za vaskularno kirurgijo na univerzi Wake Forest, prizadene KVI med 10 in 35 % splošne populacije, kar poudarja njeno izjemno razširjenost. Klinično pomembno je dejstvo, da večina prizadetih trpi za blagimi do zmernimi oblikami bolezni, kot je potrdila tudi dr. Anahita Dua, vaskularna kirurginja pri Mass General Brigham."Velika večina ljudi ima blago do zmerno obliko," je povedala dr. Dua, kar zmanjšuje splošno zaskrbljenost glede resnosti.

Spekter kliničnih manifestacij kronične venske insuficience je širok in se tipično osredotoča na spodnje okončine. Med primarnimi indikatorji so razširjene varikozne vene in venski ulkusi, ki predstavljajo najbolj vidne patološke spremembe. Poleg teh pa se pacienti pogosto pritožujejo tudi nad občutkom težkih nog, generaliziranim otekanjem, nemirnimi nogami ter mišičnimi krči. Bolečina in srbenje sta pogosta spremljajoča pojava, ki dodatno zmanjšujeta kakovost življenja. Te manifestacije so direktna posledica kopičenja krvi v žilah, ki ne delujejo pravilno, kar ustvarja povišan intraluminalni tlak in posledično translokacijo tekočine v intersticijski prostor, kar vodi do edema in drugih lokalnih vnetnih odzivov.

Medtem ko je KVI v večini primerov benigno stanje, lahko pri nekaterih posameznikih napreduje do resnejših kliničnih slik, ki zahtevajo aktivno obravnavo. Resni zapleti vključujejo značilne spremembe na koži, kot so dermatitis in lipodermatoskleroza, ki jih povzroča kronično vnetje in fibroziranje tkiv. Prav tako so zaskrbljujoči venski ulkusi, ki se lahko širijo, krvavitve iz prizadetih žil in razvoj globoke venske tromboze (GVT), stanja, ki potencialno ogroža življenje zaradi nevarnosti pljučne embolije. Med glavne rizične dejavnike spadajo predhodna anamneza krvnih strdkov, poklicna izpostavljenost dolgotrajnemu stoječemu položaju ter debelost. Ti dejavniki pospešujejo poslabšanje delovanja žilnih zaklopk in poslabšujejo hemodinamiko v venskem sistemu.

Primarna strategija za obvladovanje kronične venske insuficience, še posebej pri blagih do zmernih oblikah, je konservativna terapija. Dr. Anahita Dua priporoča uporabo medicinskih kompresijskih nogavic ali elastičnih povojev. Te z zunanjim pritiskom pomagajo žilam pri črpanju krvi nazaj proti srcu in s tem zmanjšujejo otekanje ter izboljšujejo venski povratek. Poleg kompresijske terapije je izjemno pomembna tudi redna telesna aktivnost, še posebej hoja. Hoja aktivira mišično črpalko v mečih, ki kompresira globoke vene in tako pomaga pri učinkovitejšem pretoku krvi. Izogibanje dolgotrajnemu statičnemu stanju in elevacija nog med počitkom sta prav tako koristni ukrepi, ki lahko znatno izboljšajo simptomatiko in preprečijo napredovanje bolezni. S takšnimi ukrepi se izboljšajo venski odtok, zmanjšajo bolečina in oteklina ter prepreči razvoj kožnih sprememb in ulkusov.

Vir: Express