Ne ignorirajte kašlja - lahko gre za prvi znak tuberkuloze

Medtem ko razvite države z uveljavljenimi javnozdravstvenimi ukrepi uspešno zajezujejo njeno širjenje, v manj razvitih delih sveta bolezen zaradi sistemskih izzivov še vedno povzroča resne epidemiološke razmere. Tuberkuloza je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Mycobacterium tuberculosis; slednja primarno prizadene pljučno tkivo, vendar se lahko manifestira v kateremkoli organskem sistemu človeškega telesa.

Na globalni ravni se pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije izvaja strateški načrt za odpravo tuberkuloze, katerega primarni cilj je do leta 2035 doseči kar 90-odstotno zmanjšanje incidence te bolezni v primerjavi z izhodiščnim letom 2015.

Tuberkuloza predstavlja resno obolenje, ki primarno prizadene pljučno tkivo. Povzročitelji bolezni so specifične patogene bakterije, ki zahtevajo strokoven medicinski pristop.

Do prenosa tuberkuloze lahko pride prek kužnih kapljic, ki se v zrak sprostijo ob kašljanju, kihanju ali petju okužene osebe. Vdihavanje teh kapljic omogoči vstop povzročiteljev bolezni v pljuča zdrave osebe. Možnost za širjenje okužbe je povečana v okoljih z visoko gostoto prebivalstva oziroma tam, kjer se zadržuje večje število ljudi. Posamezniki z okužbo virusa HIV oziroma aidsa ter drugi s prizadetim imunskim sistemom so statistično izpostavljeni bistveno večjemu tveganju za razvoj tuberkuloze v primerjavi s populacijo z običajno delujočim imunskim sistemom.

Zdravljenje tuberkuloze se izvaja s pomočjo ustreznih antibiotikov, vendar v sodobni medicinski praksi opažamo, da določeni sevi bakterij vse pogosteje izkazujejo rezistenco na običajne terapevtske pristope.

Kadar povzročitelji tuberkuloze preživijo in se uspešno razmnožujejo v pljučih, govorimo o stanju, ki ga opredeljujemo kot okužba s tuberkulozo. Omenjena okužba se lahko razvija skozi eno izmed treh kliničnih stopenj, pri čemer se simptomi v vsaki izmed faz razlikujejo.

Primarna tuberkulozna okužba

Začetno stopnjo bolezni označujemo kot primarno okužbo. Celice imunskega sistema uspešno identificirajo in nevtralizirajo povzročitelje, pri čemer jih v nekaterih primerih v celoti eliminirajo. Kljub imunskemu odzivu pa lahko posamezni mikrobi preživijo in se posledično proliferirajo.

Večina posameznikov med primarno okužbo praviloma ne zazna simptomov. Kljub temu se pri določenem deležu oseb lahko pojavijo simptomi, primerljivi z gripo, med katere sodijo zlasti nizka povišana telesna temperatura, občutek utrujenosti ter kašelj.

Latentna tuberkulozna okužba

Po primarni okužbi praviloma nastopi stanje, imenovano latentna tuberkulozna okužba. Imunski sistem uspešno omeji širjenje bacilov z vzpostavitvijo bariere v pljučnem tkivu, kar preprečuje nadaljnjo patološko aktivnost mikroorganizmov. Čeprav bakterije ostanejo prisotne v latentnem stanju, jih imunski odziv telesa učinkovito obvladuje. V obdobju latentne okužbe se bolezen klinično ne manifestira, zato bolniki ne izkazujejo nobenih simptomov.

Aktivna tuberkuloza

Aktivna tuberkuloza nastopi v primerih, ko imunski sistem telesa ni sposoben učinkovito obvladati okužbe. Patogene bakterije takrat povzročijo bolezen v pljučnem tkivu ali drugih organih, pri čemer se klinični znaki aktivne oblike tuberkuloze lahko pojavijo nemudoma po primarni okužbi.

Vendar se navedeno stanje praviloma pojavi šele po več mesecih oziroma letih latentne okužbe s tuberkulozo. Klinični znaki aktivne pljučne tuberkuloze se praviloma razvijajo postopoma ter se v obdobju nekaj tednov intenzivno stopnjujejo, mednje pa uvrščamo:

- prisotnost kašlja,

- izkašljevanje krvi ali povečane količine sluzi,

- občutenje bolečine v predelu prsnega koša,

- prisotnost bolečine pri globokem dihanju ali kašljanju,

- povišano telesno temperaturo,

- mrzlico,

- nočno znojenje,

- izguba težo,

- utrujenost,

- splošno slabo počutje. 

Okužba s tuberkulozo se lahko razširi iz pljuč v druge dele telesa. To se imenuje zunajpljučna tuberkuloza. Simptomi se razlikujejo glede na to, kateri del telesa je okužen. Pogosta mesta aktivne tuberkuloze zunaj pljuč vključujejo ledvice, jetra, bezgavke, kožo ali kosti.

Simptomi tuberkuloze so pogosto nespecifični in sovpadajo s klinično sliko številnih drugih bolezenskih stanj. V primeru, da se vaši simptomi po nekajdnevnem počitku ne izboljšajo, vam svetujemo posvet z osebnim zdravnikom. Nujno zdravniško pomoč nemudoma poiščite v primeru pojava naslednjih znakov:

- bolečine v prsnem košu,

- nenadnega in intenzivnega glavobola,

- občutka zmedenosti,

- epileptičnih napadov,

- oteženega dihanja.

Prav tako je nujna takojšnja zdravniška oskrba indicirana ob izkašljevanju krvi oziroma ob zaznani prisotnosti krvi v urinu ali blatu.

Vir: mayoclinic