V Sloveniji letos že skoraj 5900 primerov bolezni, ki jo prenašajo klopi: prvi znak je lahko nenavadna rdečina na koži

Bolezen se pogosto začne s kožno spremembo, ki jo lahko hitro spregledamo ali zamenjamo za običajno reakcijo po piku žuželke. Če okužbe ne prepoznamo in ne zdravimo pravočasno, se lahko razširi tudi na živčevje, sklepe ali srce.

Lymsko boreliozo povzročajo bakterije iz rodu *Borrelia*, ki se na človeka prenesejo z ugrizom okuženega klopa. V Sloveniji je bolezen razširjena po vsej državi, okužbe pa se najpogosteje pojavljajo v toplejšem delu leta. NIJZ je v tedenskem poročilu, objavljenem 3. novembra 2026, navedel 5881 prijav lymske borelioze v letošnjem letu do vključno 44. tedna. Med obolelimi je bilo 3185 žensk in 2696 moških.

Najvišjo stopnjo obolevnosti so zabeležili v koroški statistični regiji, sledili sta pomurska in jugovzhodna Slovenija. Vendar to ne pomeni, da so prebivalci drugih delov države varni. Okuženi klopi so prisotni po vsej Sloveniji.

Značilen zgodnji znak lymske borelioze je kožna sprememba, imenovana eritema migrans. Običajno se pojavi na mestu vboda klopa, praviloma nekaj dni do nekaj tednov po okužbi. Gre za rdečino, ki se postopoma širi navzven. Pogosto je v sredini svetlejša, zato lahko spominja na kolobar ali tarčo. Vendar ni vedno videti kot značilen rdeč obroč – lahko je tudi enakomerno rdeča. Običajno ne boli in ne srbi.

Kožna sprememba se lahko pojavi tudi na drugem delu telesa, ne nujno tam, kjer je bil klop prisesan. Pri nekaterih ljudeh se razvije več takšnih sprememb. Pomembno je razlikovati med običajno lokalno reakcijo na vbod in znakom borelioze. Manjša rdečina ali izboklina, ki nastane neposredno po odstranitvi klopa in v dnevu ali dveh izgine, je pogosto zgolj lokalno draženje kože. Pri eritemu migrans pa se rdečina praviloma pojavi z zamikom in se postopoma povečuje. Prav zato je smiselno spremljati kožo tudi po tem, ko klopa že odstranimo.

Eritem migrans je zelo značilen znak borelioze, vendar se ne pojavi pri vseh okuženih. Okužba se lahko začne tudi z manj specifičnimi težavami, ki spominjajo na gripo. Med zgodnje simptome sodijo:

- povišana telesna temperatura,

- glavobol,

- utrujenost in slabo počutje,

- bolečine v mišicah in sklepih,

- povečane bezgavke.

Ker so ti znaki pogosti tudi pri drugih okužbah, je pomembno upoštevati morebitno izpostavljenost klopom. Človek se namreč ugriza lahko sploh ne zave, saj je lahko klop zelo majhen, njegov ugriz pa neboleč.

Če okužbe ne prepoznamo in ne zdravimo, se lahko bakterije razširijo iz kože v druge dele telesa. Težave se lahko pojavijo tedne ali mesece po začetni okužbi. Med možnimi zapleti so:

Prizadetost živčevja: pojavijo se lahko močni glavoboli, otrdel vrat, bolečine v živcih, mravljinčenje ali ohromitev obraznega živca.

Prizadetost sklepov: značilni so bolečina in otekanje sklepov, pogosto predvsem kolena.

Prizadetost srca: v redkejših primerih lahko okužba vpliva na prevajanje električnih impulzov v srcu, kar povzroči motnje srčnega ritma.

To ne pomeni, da bo vsak nezdravljen primer nujno povzročil takšne zaplete. Pomeni pa, da bolezni ne smemo zanemariti, zlasti če se po možnem vbodu klopa pojavijo nove ali nepojasnjene težave.

Pri značilnem eritemu migrans lahko zdravnik diagnozo postavi na podlagi videza kožne spremembe in podatkov o simptomih oziroma možnem vbodu klopa. V takšnem primeru krvni test za potrditev diagnoze ni vedno potreben. Pri drugih oblikah bolezni se lahko uporabijo krvne preiskave, s katerimi iščejo protitelesa proti bakterijam borelioze. Pomembno pa je vedeti, da so testi v zgodnji fazi okužbe lahko negativni, saj telo še ni razvilo dovolj protiteles. Zato negativen rezultat na začetku bolezni ne izključuje vedno okužbe. Če se pojavijo značilna širijoča se rdečina, vročina ali drugi sumljivi simptomi po možnem vbodu klopa, se posvetujte z zdravnikom. Ne čakajte, da se pojavijo izrazitejši znaki.

Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki. Vrsta zdravila in trajanje zdravljenja sta odvisna od oblike bolezni, bolnikovih okoliščin in morebitnih zapletov. Zgodnje zdravljenje je praviloma zelo učinkovito in zmanjša tveganje za poznejše težave. Pomembno je, da bolnik zdravljenje izpelje po navodilih zdravnika. Antibiotikov ne jemljemo na lastno pest in jih ne uporabljamo brez zdravniške presoje.

Proti lymski boreliozi za zdaj ni na voljo cepiva. To je pomembno razlikovati od klopnega meningoencefalitisa, druge bolezni, ki jo prenašajo klopi in proti kateri se lahko zaščitimo s cepljenjem. Cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu ne ščiti pred boreliozo.

Najboljša zaščita pred boreliozo je preprečevanje ugrizov klopov in čim hitrejša odstranitev prisesanega klopa. NIJZ priporoča:

- nošenje svetlih oblačil z dolgimi rokavi in hlačnicami, da klopa lažje opazimo;

- uporabo repelentov proti klopom;

- gibanje po urejenih poteh, kadar je to mogoče;

- pregled kože in lasišča po vrnitvi iz narave, posebej v kožnih gubah, pazduhah, dimljah in za ušesi;

- čimprejšnjo odstranitev klopa s pinceto ali namenskim pripomočkom.

Klopa primemo čim bližje koži in ga previdno izvlečemo. Mesto vboda nato očistimo. Ne mažemo ga z oljem ali drugimi snovmi, saj to ni priporočljiv način odstranjevanja. Klopi so lahko aktivni tudi zunaj poletnih mesecev, kadar so temperature dovolj visoke. Zato previdnost ni pomembna samo med poletnimi izleti, temveč tudi jeseni in ob milejših zimskih dneh. Čeprav je vbod klopa pogosto neopazen, je lahko pomembno, da smo v naslednjih tednih pozorni na spremembe na koži in morebitne zdravstvene težave. Zgodnje prepoznavanje borelioze namreč bistveno olajša zdravljenje.

Viri: NIJZ, ECDC, CDC, NHS, ARSO