Ali kozmetični izdelki res delujejo? Kaj v resnici pomenijo oznake na embalaži

Morda ste že kdaj obupano rekli: 'Ta krema sploh ne deluje.' A kako sploh določiti, ali nek kozmetični izdelek deluje? Je dovolj, da imamo občutek, da je koža mehkejša, ali obstajajo tudi objektivne meritve?

Preden se na embalaži pojavi trditev o navlaženosti, zmanjševanju gub ali večjem sijaju las, morajo proizvajalci običajno zanjo zagotoviti ustrezne dokaze. V ozadju razvoja kozmetičnih izdelkov zato potekajo različna testiranja učinkovitosti, s katerimi strokovnjaki preverjajo, ali izdelek res dosega učinke, ki jih obljublja.

Marsikdo je prepričan, da so trditve na kozmetičnih izdelkih predvsem marketinška obljuba. V Evropski uniji pa morajo biti kozmetične trditve podprte z dokazi. Evropska zakonodaja zahteva, da so navedbe na izdelkih resnične, poštene in utemeljene z ustreznimi podatki, pridobljenimi z različnimi oblikami testiranja in ocenjevanja učinkovitosti.

Včasih težava ni v tem, da izdelek ne deluje, ampak da od njega pričakujemo nemogoče. Krema na primer ne more izbrisati globokih gub v nekaj dneh, lahko pa deluje preventivno, pomaga izboljšati navlaženost kože, zmanjša videz drobnih linij ali prispeva k večji elastičnosti. Kako so takšna testiranja videti v praksi in kako strokovnjaki ugotavljajo, ali izdelek res dosega obljubljene učinke?

O tem smo se pogovarjali s Saro Jakaj, diplomirano kozmetologinjo in vodjo laboratorija za testiranje učinkovitosti kozmetičnih izdelkov.

Ko na embalaži preberemo, da krema zmanjšuje gube ali da šampon krepi lase, za tem običajno stojijo določena testiranja. Kako potekajo testi učinkovitosti kozmetičnih izdelkov in kaj pravzaprav merite?

Pri testiranjih učinkovitosti kozmetičnih izdelkov gre za raziskovanje, ali izdelek dejansko doseže učinke, ki jih obljublja na embalaži. Do ustreznih zaključkov pa pridemo z instrumentalnimi meritvami na koži, pri katerih sodelujejo prostovoljci.

Proces poteka tako, da pred začetkom uporabe izdelka najprej izmerim določene parametre kože, ki naj bi jih izdelek izboljšal (npr. hidracijo kože), nato udeleženci izdelek mesec dni uporabljajo doma (skladno z navodili) in po pretečenem času meritve ponovim in rezultate statistično primerjam.

Kaj točno merimo, je povsem odvisno od trditev, ki jih želi kozmetična znamka dokazati (torej, kaj si znamka želi, da piše na izdelku). Na podlagi izkušenj lahko povem, da pri izdelkih za obraz najpogosteje merimo hidracijo, transepidermalno izgubo vode (TEWL) in 'anti-age' efekt. Pri izdelkih za lase pa največkrat gostoto in debelino las ter stanje lasišča (izboljšanje prhljaja).

Kakšen je glavni namen testov učinkovitosti?

Glavni namen testiranj je torej pridobiti objektivne dokaze, da izdelek dejansko deluje.

Ne samo, da je to pomembno z vidika zaščite potrošnika, ampak gre dejansko za zakonodajno zahtevo, ki jo morajo kozmetične znamke izpolniti.

Ali se v praksi zgodi, da rezultati testiranja ne potrdijo pričakovanih učinkov izdelka?

V večini primerov rezultati potrdijo učinke izdelka, kar ni presenetljivo, ker so formulirani z namenom, ki ga potem tudi oglašujejo. AMPAK se seveda tudi zgodi, da z rezultati ne dokažemo trditev na embalaži (kar posledično pomeni, da jih mora kozmetična znamka odstraniti z etikete izdelka ali ponoviti študijo oz. pridobiti dokaz učinkovitosti izdelka na drugačen način).

Ravno ta del, kjer je potrebno presoditi, ali izdelek deluje ali ne, predstavlja meni osebno največji izziv. Primarno je namreč seveda treba upoštevati objektivne rezultate, ampak poleg statističnega vidika raziskave (kjer manjši kot je vzorec sodelujočih oseb, težje je dokazati statistično signifikantno razliko med začetnimi in končnimi meritvami) vemo, da je koža zelo dinamičen organ, na katerega vplivajo številni dejavniki, kot so stres, hormoni, prehrana, vremenske razmere itd., na katere udeleženec raziskave nima vpliva in ima posledično lahko slabši rezultat na zaključnem merjenju, tudi če mu izdelek v resnici ustreza.

Zato so moje zaključne misli na tej točki, da univerzalno najboljšega izdelka za vse ni, saj med testiranji ugotavljam, da se posamezniki odzovejo na popolnoma enak izdelek zelo različno. Pri nekaterih pride do izrazitega izboljšanja, medtem ko se pri drugih stanje kože lahko celo poslabša.

Na embalažah kozmetičnih izdelkov pogosto srečamo oznake, kot so anti-age, nekomedogeno, primerno za občutljivo kožo ali klinično preizkušeno. Večina jih zveni obetavno, a marsikdo ne ve natančno, kaj v resnici pomenijo in ali jih je mogoče tudi dokazati.

Ali oznaka nekomedogeno res pomeni, da izdelek ne maši por? In ali je mogoče učinek izdelka proti staranju kože sploh izmeriti? O tem smo povprašali Saro Jakaj.

Kaj v praksi pomeni oznaka 'nekomedogeno'? In kako strokovnjaki takšno trditev preverjate?

Oznaka nekomedogeno pomeni, da je izdelek formuliran na način, da ne spodbuja nastajanja komedonov, torej zamašenih por oziroma ogrcev.

Nekomedogenost tudi preverjamo s pomočjo prostovoljcev, pri katerih se v določenem obdobju spremlja sprememba števila komedonov.

Spet se mi zdi pomembno poudariti, da ta oznaka ne pomeni, da izdelek pri nobenem posamezniku ne bo povzročil zamašitve por, saj se koža vsakega posameznika odzove drugače. Precej sem tudi zadržana do raznih novodobnih aplikacij, ki preverjajo, ali je izdelek komedogen, saj temeljijo na seznamih komedogenih sestavin, in potem kupci na podlagi ene same sestavine sklepajo, da jim bo izdelek mašil pore. Potrebno je ocenjevati končni izdelek, ne zgolj posamezne sestavine, saj na komedogenost vpliva celotna formulacija, interakcije med sestavinami, proizvodni proces itd.

Oznako 'anti-age' najdemo na številnih kremah in serumih. Kaj pravzaprav pomeni in na kakšen način se meri?

Anti-age je širok in kompleksen izraz, saj staranje kože vključuje več različnih procesov in vidnih sprememb. S staranjem se npr. zmanjšuje elastičnost kože, hidracija je slabša, poveča se transepidermalna izguba vode, pojavijo se gube in hiperpigmentacije ... Zato tudi ne obstaja ena sama meritev, s katero bi lahko dokazali, da ima izdelek anti-age učinek, ampak gre za skupek več meritev.

Pomembno je, da razumemo razliko med izboljšanjem videza kože in čudežem ustavljanja staranja. Nobena krema (še) ne more ustaviti biološkega staranja kože.

Vsak izmed nas je bil kdaj razočaran nad rezultati kreme, seruma ali šampona. Včasih je težava res v izdelku, pogosto pa tudi v naših pričakovanjih. Kozmetika lahko izboljša določene lastnosti kože in las, ne more pa čez noč izbrisati gub, ustaviti staranja ali odpraviti vseh težav.

Prav zato so testi učinkovitosti pomemben del razvoja kozmetičnih izdelkov. Z njimi strokovnjaki preverjajo, ali so obljube na embalaži podprte z dejanskimi meritvami in rezultati, ne zgolj z dobrim marketinškim sporočilom.

Naslednjič, ko boste v roke vzeli izdelek z oznakami, kot so anti-age, nekomedogeno ali klinično preizkušeno, boste nanje morda pogledali nekoliko drugače. Za temi besedami se pogosto skriva veliko več kot le privlačna embalaža: raziskave, testiranja in natančne meritve, katerih cilj je odgovoriti na vprašanje, ki si ga zastavi skoraj vsak potrošnik: Ali izdelek res deluje tako, kot obljublja?