Od 'porjavelost je zdrava' do 'SPF je nuja': kako se je spremenil naš odnos do sonca

Tisti, ki se spomnijo 70. in 80. let prejšnjega stoletja, se verjetno zavedajo časov, ko so se ljudje sončili z otroškim oljem in posebnimi odbojnimi folijami, ne da bi ob tem pomislili na zaščitne faktorje. Danes je slika povsem drugačna. Dermatologi po vsem svetu opozarjajo, da porjavelost ni znak zdravja, ampak reakcija kože na poškodbo. Kako smo torej prišli od brezbrižnega sončenja do časa, ko je SPF postal obvezen korak vsakodnevne nege kože?

V 19. stoletju in začetku 20. stoletja je bila bledica znak prestiža, saj je pomenila, da vam ni treba delati na prostem. Preobrat se je zgodil v 20. letih 20. stoletja, ko je modna ikona Coco Chanel po naključju porjavela med križarjenjem po Sredozemlju. Njena porjavela polt je čez noč postala nov lepotni ideal, ki je simboliziral prosti čas in moderen življenjski slog. V naslednjih desetletjih so sledili vzponi solarijev in produktov za hitro porjavelost. Dolgo je veljalo prepričanje, da sončni žarki zdravijo kožne bolezni in krepijo telo, negativni učinki pa so bili večinoma spregledani ali neznani.

Preobrat v dojemanju se je začel ob koncu 20. stoletja, ko so obsežne dermatološke študije jasno povezale UV-sevanje z nastankom kožnega raka in pospešenim staranjem kože (fotostaranje). Znanstveniki so ugotovili:

UVA-žarki prodirajo globoko v usnjico (dermis), uničujejo kolagen in elastinska vlakna ter povzročajo gube, povešeno kožo in starostne pege.

UVB-žarki povzročajo sončne opekline in neposredno poškodujejo DNK v kožnih celicah.

Porjavelost nastane, ko koža zazna poškodbo DNK in začne pospešeno proizvodnjo pigmenta melanina, da bi zaščitila celice pred nadaljnjimi poškodbami. Z drugimi besedami, porjavelost je obrambni mehanizem kože.

Danes krema z zaščitnim faktorjem (SPF) ni več namenjena le obisku plaže, temveč je postala osrednji del vsakodnevne kozmetične rutine. Dermatološka stroka poudarja, da so UV-žarki prisotni skozi celotno leto, celo ob oblačnih dneh in skozi okenska stekla.

Široki spekter (Broad-Spectrum): Izbira kreme, ki ščiti pred obema vrstama žarkov (UVA in UVB).

Vsakodnevna uporaba: Nanos kreme z vsaj SPF 30 na obraz, vrat in izpostavljene dele telesa vsako jutro.

Pravilna količina in ponovni nanos: Za zadostno zaščito je treba uporabiti zadostno količino izdelka (približno dva prsta za obraz) ter nanos ponoviti na vsaki dve uri ali po plavanju in potenju.

Izogibanje solarijem: Solariji oddajajo visoke odmerke UVA-žarkov, kar znatno poveča tveganje za nastanek melanoma, najnevarnejše oblike kožnega raka.

Dobra novica za ljubitelje porjavelega videza je, da se danes ni treba izpostavljati nevarnim žarkom. Sodobni izdelki za samoporjavitev (samoporjavitveni losjoni in kapljice) zagotavljajo estetski učinek brez tveganja za poškodbe kože in prehitro staranje. Sprememba od 'sončenja do porjavelosti' k 'vsakodnevni SPF-zaščiti' predstavlja enega največjih premikov v preventivnem zdravju kože. Danes skrbeti za kožo pomeni ohranjati njeno zdravje, elastičnost in zaščito pred dolgoročnimi poškodbami.

Viri: WebMD, Verywell Health, Healthline