Zakaj se pojavijo pege in kako vpliva nanje sonce?

Te hiperpigmentacijske lise se lahko pojavijo pri posameznikih z vsemi tipi tena kože. Njihov nastanek je primarno povezan z genetsko predispozicijo ter kumulativno izpostavljenostjo sončnemu sevanju. Čeprav se v strokovnem smislu ne klasificirajo kot primarne poškodbe zaradi sonca, postanejo ob povečani izpostavljenosti sončni svetlobi znatno bolj izrazite. Tovrstne pege praviloma ne predstavljajo tveganja za zdravje, vendar svetujemo redno spremljanje stanja kože ter posvet z zdravnikom v primeru kakršnih koli zaznanih sprememb ali utemeljenih pomislekov.

Nastanek pigmentnih znamenj oziroma peg je pogojen predvsem z genetskimi dejavniki ter vplivom izpostavljenosti sončnim žarkom. Čeprav so tovrstne kožne spremembe najbolj izrazite pri posameznikih s svetlejšim tenom kože in naravno rdečimi lasmi, se lahko pojavijo pri ljudeh z različnimi barvnimi tipi polti.

Pigmentna znamenja oziroma pege nastanejo kot posledica povečane produkcije melanina, ko se koža odzove na izpostavljenost ultravijolični (UV) svetlobi. Melanin je naravni pigment, ki ga sintetizirajo kožne celice, njegovo povečano kopičenje pa se manifestira v obliki drobno razporejenih pigmentnih lis. Pri nastanku peg ima ključno vlogo genetska zasnova posameznika, saj so predispozicije za njihov razvoj pogosto dedne narave. Posledično je verjetnost za pojavnost peg znatno večja pri osebah, katerih genetsko ozadje vključuje nagnjenost k tovrstnim kožnim spremembam, kar je v veliki meri povezano z družinsko nagnjenostjo.

Hiperpigmentacije se praviloma pojavijo v otroškem obdobju, njihov razvoj se nadaljuje skozi adolescenco, z leti pa običajno naravno zbledijo. V primeru, da opazite kakršne koli spremembe v velikosti ali obliki tovrstnih znamenj oziroma če se pojavijo simptomi, kot so srbenje ali krvavenje, vam strokovno svetujemo posvet z dermatologom ali izbranim zdravnikom.

Izpostavljenost sončnim žarkom znatno vpliva na intenzivnost in lokalizacijo pigmentnih madežev. UV-sevanje stimulira proces tvorbe melanina, zaradi česar so pege v poletnih mesecih, ko je izpostavljenost soncu povečana, izrazitejše in opazneje razporejene po koži.

Določeni genetski dejavniki, povezani z nastankom peg, lahko prav tako povečajo občutljivost kože na ultravijolično sevanje, kar posledično zvišuje tveganje za nastanek sončnih opeklin. Ker vsakršna izpostavljenost sončnim žarkom predstavlja potencialno tveganje za kožne poškodbe, je dosledna in ustrezna zaščita kože nujna ter strokovno priporočljiva.

Pege in sončne lentigine (splošno znane kot sončne pege ali starostne pege) povzročajo hiperpigmentacijo, vendar obstajajo nekatere razlike.

Solarni lentigini so pigmentne spremembe večjega formata in intenzivnejše barvne zasnove, ki se praviloma pojavljajo pri posameznikih po 40. letu starosti kot neposredna posledica kumulativne izpostavljenosti sončnemu sevanju skozi celotno življenjsko obdobje. Za razliko od običajnih peg solarni lentigini ne zbledijo ob pomanjkanju sončne svetlobe. Najpogosteje se manifestirajo na področjih obraza, ramen, podlahti in rok, kjer je bila koža skozi čas najbolj izpostavljena škodljivim zunanjim vplivom.

Sončni lentigini so, podobno kot pegice, nenevarnih oziroma nedomnežno nerakavih značilnosti. Kljub temu njihova navzočnost odraža preteklo prekomerno izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju, kar lahko klinično poveča tveganje za razvoj kožnih malignomov.

Vir: verywellhealth