Zakaj se materina znamenja spreminjajo in kdaj je to še normalno?

Ali je to vedno razlog za preplah? Ne nujno. Dermatologi pojasnjujejo, da so določene spremembe materinih znamenj povsem normalen del življenja. Obstajajo pa tudi spremembe, ki lahko nakazujejo razvoj kožnega raka in jih nikakor ne smemo prezreti.

Materina znamenja oziroma pigmentni nevusi so skupki pigmentnih celic, imenovanih melanociti. Te celice proizvajajo melanin, pigment, ki določa barvo naše kože, las in oči. Znamenja so lahko prirojena ali pa se pojavijo pozneje v življenju. Večina jih nastane v otroštvu, mladostništvu in zgodnji odrasli dobi. Do približno 40. leta starosti se lahko razvijejo nova znamenja, nato pa se njihovo število običajno ne povečuje več. Na njihov nastanek vplivata predvsem genetika in izpostavljenost ultravijoličnemu (UV) sevanju.

Materina znamenja niso povsem statična. Določene spremembe so pričakovane in niso nujno znak bolezni.

Staranje kože

S staranjem lahko nekatera znamenja postanejo nekoliko svetlejša, bolj privzdignjena ali mehkejša. Pri starejših ljudeh nekatera celo postopoma izginejo. To je naraven proces, ki običajno ne predstavlja zdravstvenega tveganja.

Hormonske spremembe

V obdobjih večjih hormonskih sprememb, predvsem med puberteto in nosečnostjo, lahko znamenja začasno potemnijo ali se nekoliko povečajo. Po nosečnosti se pri številnih ženskah njihov videz ponovno nekoliko spremeni ali vrne v prejšnje stanje.

Izpostavljenost soncu

UV-sevanje spodbuja nastajanje melanina, zato lahko znamenja poleti začasno postanejo temnejša. To še ne pomeni, da so nevarna, vendar pogosto pomeni, da je bila koža izpostavljena večji količini UV-sevanja. Prav dolgotrajna izpostavljenost soncu pa je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj kožnega raka.

Če se znamenje začne hitro spreminjati, ga je treba pokazati dermatologu. Pri ocenjevanju znamenj zdravniki uporabljajo tako imenovano pravilo ABCDE, ki pomaga prepoznati sumljive spremembe.

A – Asimetrija

Če ena polovica znamenja ni podobna drugi polovici.

B – Robovi (Border)

Če robovi postanejo nepravilni, nazobčani ali zabrisani.

C – Barva (Color)

Če znamenje vsebuje več različnih odtenkov rjave, črne, modre, bele ali rdeče barve oziroma se njegova barva izrazito spremeni.

D – Premer (Diameter)

Posebno pozornost zahtevajo znamenja, večja od približno šestih milimetrov, čeprav je lahko tudi manjše znamenje nevarno.

E – Evolucija (Evolution)

Najpomembnejši znak je kakršna koli sprememba – rast, sprememba oblike, barve, površine ali pojav novih simptomov.

Prav sprememba je pogosto prvi opozorilni znak melanoma.

Poleg pravila ABCDE dermatologi opozarjajo še na nekatere druge spremembe. Obisk zdravnika je priporočljiv, če znamenje:

- začne srbeti,

- boli,

- spontano krvavi,

- se lušči,

- se na njem pojavijo kraste,

- iz njega se izteka tekočina,

- postane izrazito privzdignjeno v kratkem času.

Takšne spremembe ne pomenijo nujno raka, vendar jih mora oceniti strokovnjak.

Dermatologi pogosto uporabljajo še eno preprosto pravilo, tako imenovano iskanje 'grdega račka'. Večina znamenj na telesu si je med seboj precej podobnih. Če eno znamenje izstopa po barvi, obliki, velikosti ali videzu, si zasluži dodatno pozornost. Prav takšna znamenja so lahko zgodnji znak melanoma.

To je eden najpogostejših mitov. Če znamenje po nesreči opraskamo, porežemo pri britju ali poškodujemo z oblačili, to samo po sebi ne povzroči melanoma. Če pa poškodovano znamenje krvavi več dni, se ne zaceli ali se po poškodbi začne nenavadno spreminjati, je priporočljiv pregled pri dermatologu.

Strokovnjaki priporočajo, da si enkrat mesečno pregledamo celotno kožo. Pregled opravimo pred ogledalom, pri tem pa ne pozabimo na:

- lasišče,

- hrbet,

- zadnjico,

- podplate,

- dlani,

- področje med prsti,

- nohte.

Koristno je tudi, da znamenja občasno fotografiramo. Tako bomo spremembe skozi čas lažje opazili.

Ne. Večine materinih znamenj ni treba odstranjevati. Dermatolog odstranitev priporoči predvsem takrat, ko je znamenje sumljivo ali kadar je pogosto izpostavljeno mehanskemu draženju, na primer zaradi britja, pasu, nedrčka ali nakita. Odstranjeno znamenje nato pošljejo na histopatološko preiskavo, ki pokaže, ali gre za povsem nenevarno spremembo ali za kožnega raka.

Večina materinih znamenj nikoli ne postane nevarna. Kljub temu melanoma ni mogoče prepoznati zgolj po videzu na prvi pogled. Prav sprememba znamenja je pogosto prvi opozorilni znak, zato je pomembno, da svojo kožo dobro poznamo. Dermatologi poudarjajo, da zgodaj odkrit melanom sodi med najbolje ozdravljive rake. Zato vsaka nova ali hitro spreminjajoča se sprememba na koži zasluži strokovno oceno. Nekaj minut za pregled kože lahko pomeni veliko razliko pri zgodnjem odkrivanju bolezni.