Movember: zakaj je november mesec zdravja moških in katerih simptomov ne smemo prezreti?

Rak prostate, rak mod, bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen ter težave z duševnim zdravjem se lahko razvijajo neopazno ali pa jih moški pripisujejo stresu, staranju in utrujenosti. Redni preventivni pregledi, poznavanje opozorilnih znakov in pravočasno iskanje pomoči lahko pomembno vplivajo na zdravje in kakovost življenja.

Vsako leto novembra po svetu poteka gibanje movember, ki s prepoznavnimi brki opozarja na bolezni, o katerih se še vedno premalo govori. Njegovo sporočilo pa presega en sam mesec: za svoje zdravje je treba skrbeti tudi takrat, ko se počutimo dobro. Kdaj je čas za obisk zdravnika, kateri simptomi zahtevajo posebno pozornost in katere preventivne preglede bi moral poznati vsak moški?

Ime movember je nastalo iz angleških besed moustache (brki) in November. Gibanje se je začelo leta 2003 v Avstraliji, ko se je skupina prijateljev odločila, da bo z novembrskim puščanjem brkov opozorila na zdravje moških. Preprosta zamisel je prerasla v mednarodno pobudo, ki zbira sredstva za raziskave, preventivne programe in podporo ljudem, ki se soočajo z zdravstvenimi težavami.

Movember se osredotoča predvsem na tri področja: raka prostate, raka mod ter duševno zdravje in preprečevanje samomorov. Vsa tri imajo skupno pomembno izhodišče: moški morajo imeti dostop do ustreznih informacij, zdravstvene oskrbe in podpore, ne da bi jih pri iskanju pomoči ovirali sram, strah ali družbena pričakovanja.

Brki so zato predvsem simbol. Njihov namen je spodbuditi pogovor, ki se sicer pogosto ne zgodi. O bolečinah, spremembah pri uriniranju, spolnih težavah, tesnobi ali depresiji je marsikomu neprijetno govoriti, vendar odlašanje težav ne odpravi. Nasprotno, lahko podaljša čas do diagnoze in zdravljenja.

Po podatkih zdravstvenega portala Harvard Health so moški v primerjavi z ženskami manj nagnjeni k rednim preventivnim obiskom zdravnika. Prav zato je ozaveščanje pomembno: zdravstvena preventiva ne bi smela biti povezana zgolj z boleznijo, temveč z dolgoročnim ohranjanjem zdravja.

Razlogov je več. Nekateri moški pomoč poiščejo šele, ko simptomi začnejo ovirati vsakdanje življenje. Drugi se bojijo diagnoze, neprijetnega pregleda ali morebitnih posledic za spolno življenje in plodnost. Pogosto so prisotna tudi prepričanja, da je treba bolečino potrpeti, da je utrujenost normalen del staranja ali da pogovor o duševnih stiskah kaže šibkost. Te ovire imajo lahko konkretne posledice. Povišan krvni tlak, zvišan holesterol in sladkorna bolezen tipa 2 lahko dolgo potekajo brez očitnih simptomov, vendar povečujejo tveganje za srčni infarkt, možgansko kap in druge zaplete. Tudi rak prostate v zgodnji fazi pogosto ne povzroča težav, zato odsotnost simptomov ni zagotovilo, da bolezen ne obstaja.

Pomembno je tudi, da moški ne iščejo zdravniške pomoči samo zaradi telesnih simptomov. Dolgotrajna razdražljivost, umikanje iz družbe, težave s spanjem, izguba zanimanja za dejavnosti in vse pogostejše poseganje po alkoholu so lahko znaki duševne stiske. Obisk zdravnika ni priznanje nemoči. Je način, da človek pravočasno preveri, kaj se dogaja z njegovim telesom in počutjem, ter se odloči za ustrezne ukrepe.

Bolezni srca in ožilja so pomemben vzrok prezgodnje obolevnosti in umrljivosti. Med dejavniki tveganja so povišan krvni tlak, zvišan holesterol, sladkorna bolezen, kajenje, telesna nedejavnost in čezmerna telesna masa. Težava je v tem, da človek povišanega krvnega tlaka ali holesterola praviloma ne more zanesljivo prepoznati po počutju. Zato so pomembne meritve in laboratorijske preiskave, kadar so indicirane.

Zdravnik lahko glede na posameznikovo tveganje preveri:

- krvni tlak;

- vrednosti holesterola in drugih krvnih maščob;

- krvni sladkor;

- telesno maso in druge dejavnike srčno-žilnega tveganja;

- kajenje, uživanje alkohola, telesno dejavnost in prehranske navade.

Pogostost preverjanja je odvisna od izhodiščnih rezultatov in tveganja. Moški s hipertenzijo, sladkorno boleznijo ali znano srčno-žilno boleznijo potrebujejo drugačen načrt spremljanja kot zdrav posameznik brez dejavnikov tveganja.

Prostata je majhna žleza pod sečnim mehurjem, ki sodeluje pri nastajanju semenske tekočine. Rak prostate je ena najpogostejših oblik raka pri moških, tveganje zanj pa narašča s starostjo. Med pomembnejšimi dejavniki tveganja so starejša starost in družinska obremenjenost. Tveganje je lahko večje tudi pri moških z določenimi dednimi genetskimi spremembami.

Na splošno je pomembno vedeti, da diagnoze ni mogoče zanesljivo napovedati samo na podlagi življenjskega sloga ali odsotnosti simptomov. Rak prostate v zgodnjih fazah pogosto ne povzroča težav. Ko se simptomi pojavijo, pa so lahko podobni simptomom benignega povečanja prostate, ki ni rakavo obolenje.

Na katere simptome je treba biti pozoren?

- Pogostejše uriniranje, zlasti ponoči.

- Težave z začetkom uriniranja.

- Šibek ali prekinjen curek urina.

- Občutek, da se mehur ni povsem izpraznil.

- Kri v urinu ali semenski tekočini.

- Težave z erekcijo.

- Bolečine v kosteh ali hrbtu pri napredovali bolezni.

- Nepojasnjena utrujenost ali izguba telesne mase pri napredovali bolezni.

Ti simptomi ne pomenijo nujno raka. Težave z uriniranjem so pogosto povezane z benignim povečanjem prostate, okužbo ali drugimi boleznimi. Vendar jih ni primerno prezreti, še posebej če so nove, vztrajne ali se stopnjujejo. Kri v urinu zahteva zdravniško oceno tudi takrat, ko se pojavi samo enkrat.

S starostjo se prostata pri številnih moških povečuje. To stanje imenujemo benigna hiperplazija prostate. Ker prostata obdaja začetni del sečnice, lahko njeno povečanje oteži pretok urina. Pogosti znaki so pogosto uriniranje, nočno vstajanje zaradi uriniranja, šibek curek in občutek nepopolnega izpraznjenja mehurja. Včasih se pojavijo tudi nenadna nuja po uriniranju ali uhajanje urina.

Benigno povečanje prostate ni rak in samo po sebi ne pomeni, da bo moški zbolel za rakom prostate. Obe stanji pa se lahko pojavita hkrati, njuni simptomi pa se lahko prekrivajo. Če težave motijo spanje ali vsakdanje življenje, je smiseln pregled. Nenadna nezmožnost uriniranja zahteva nujno zdravstveno obravnavo.

V nasprotju z rakom prostate, ki je pogostejši pri starejših, se rak mod najpogosteje pojavlja pri mladostnikih in mlajših odraslih, zlasti med 15. in 45. letom. Lahko se pojavi tudi zunaj tega starostnega razpona. Dobra novica je, da je rak mod praviloma zelo dobro ozdravljiv, tudi kadar se je že razširil. Kljub temu je pomembno, da moški ne odlašajo s pregledom ob novih spremembah.

Najpogostejši opozorilni znaki raka mod so:

- Nova zatrdlina ali bula na modu.

- Povečanje ali otekanje enega moda.

- Občutek teže v mošnji.

- Topa bolečina v spodnjem delu trebuha ali dimljah.

- Bolečina ali nelagodje v modu oziroma mošnji.

- Nenadno otekanje mošnje.

- V nekaterih primerih povečanje ali občutljivost prsnega tkiva.

- Bolečine v hrbtu pri nekaterih oblikah napredovale bolezni.

Rak mod pogosto ni boleč. Zato odsotnost bolečine ne pomeni, da je zatrdlina nenevarna. Vsako novo zatrdlino, spremembo velikosti ali vztrajno otekanje je treba pokazati zdravniku. Nenadna, močna bolečina v modu pa zahteva takojšnjo nujno obravnavo, saj je lahko posledica zasuka moda oziroma torzije. Gre za stanje, pri katerem je lahko zaradi motene prekrvitve ogroženo tkivo moda.

Poznavanje lastnega telesa pomaga moškemu prepoznati spremembe. Med prhanjem ali po njem, ko je mošnja sproščena, lahko občasno preveri, ali je opazil novo zatrdlino, spremembo velikosti ali nenavadno otekanje. Pri tem je treba poudariti, da rutinsko samopregledovanje mod ni dokazano kot učinkovit populacijski presejalni ukrep, ki bi zmanjšal umrljivost zaradi raka mod.

Zdravstvene ustanove se glede priporočil za sistematično samopregledovanje razlikujejo. Pomembno pa je, da moški poznajo običajen videz in občutek svojih mod ter ob zaznani spremembi poiščejo zdravniško pomoč. Samopregled ne nadomešča pregleda pri zdravniku in ne omogoča zanesljive diagnoze. Ob sumljivi spremembi lahko zdravnik opravi klinični pregled in ultrazvočno preiskavo.

Erektilna disfunkcija pomeni ponavljajoče se težave pri doseganju ali ohranjanju erekcije, ki omogoča zadovoljivo spolno aktivnost. Občasna težava je pogosta in sama po sebi še ne pomeni bolezni. Če pa se težave ponavljajo, je smiseln pogovor z zdravnikom. Vzroki so lahko telesni, psihološki ali kombinacija obojega. Med njimi so sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, povišan krvni tlak, hormonske motnje, nekatera zdravila, kajenje, stres, tesnoba in depresija.

Ker so žile, ki sodelujejo pri erekciji, občutljive na spremembe v delovanju žilnega sistema, je lahko erektilna disfunkcija pri nekaterih moških tudi zgodnji pokazatelj srčno-žilnih težav. To ne pomeni, da vsaka motnja erekcije napoveduje srčni infarkt, pomeni pa, da vztrajnih težav ni smiselno obravnavati zgolj kot neprijetnost v spolnem življenju. Zdravniku je koristno povedati, kdaj so se težave začele, kako pogosto se pojavljajo in ali so prisotni še drugi simptomi. Učinkovite možnosti zdravljenja obstajajo, vendar je treba izbrati pristop glede na vzrok in splošno zdravstveno stanje.

Movember opozarja tudi na duševno zdravje in preprečevanje samomorov. To je bistveno področje, saj se duševne stiske lahko razvijajo postopoma, okolica pa jih ne prepozna vedno. Depresija se pri moških lahko kaže z žalostjo, brezupom in izgubo zanimanja, vendar se včasih izrazi predvsem skozi razdražljivost, jezo, umikanje iz odnosov, prekomerno delo ali tvegano vedenje. Nekateri poskušajo stisko obvladovati s pogostejšim uživanjem alkohola ali drugimi škodljivimi navadami.

Znaki, ki jih ne gre prezreti, vključujejo:

- dolgotrajno slabo razpoloženje ali občutek praznine;

- izgubo zanimanja za dejavnosti, ki so človeka prej veselile;

- spremembe spanja in apetita;

- utrujenost in pomanjkanje energije;

- težave s koncentracijo in odločanjem;

- povečano razdražljivost, jezo ali umikanje od bližnjih;

- občutke krivde, ničvrednosti ali brezupa;

- povečano uživanje alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi.

Posamezen simptom še ne pomeni depresije. Pomembni so njegovo trajanje, intenzivnost in vpliv na življenje. Če težave vztrajajo, je smiseln pogovor z osebnim zdravnikom ali strokovnjakom za duševno zdravje. Depresija je zdravstveno stanje, za katero obstajajo učinkovite oblike pomoči, vključno s psihoterapijo, zdravili ali kombinacijo obeh. Iskanje pomoči ni znak šibkosti, ampak pomemben korak k okrevanju.

Preventivni pregled ni namenjen samo iskanju bolezni. Je tudi priložnost za pogovor o tveganjih, preverjanje zdravstvenega stanja in načrtovanje ukrepov, ki pomagajo ohraniti zdravje. Zdravnik lahko na podlagi osebne in družinske anamneze oceni, ali je posameznik bolj ogrožen zaradi določenih bolezni, in predlaga ustrezne preiskave. Pri tem je pomembno, da moški pove tudi o težavah, o katerih mu je neprijetno govoriti: težavah z uriniranjem, spremembah pri erekciji, spolnem zdravju, razpoloženju ali uživanju alkohola.

Pogostost pregledov ni za vse enaka. Odvisna je od starosti, kroničnih bolezni, družinske obremenjenosti, zdravil in drugih dejavnikov. Če je človek zdrav in brez posebnih tveganj, ne potrebuje nujno enakega urnika pregledov kot nekdo s sladkorno boleznijo ali povišanim krvnim tlakom. Pomembno je tudi, da se preventivni pregled ne konča pri meritvah. Če zdravnik ugotovi odstopanje, so lahko potrebni dodatni pregledi, zdravljenje ali nadaljnje spremljanje. Prav tako mora posameznik povedati, če je opazil novo ali vztrajno spremembo, četudi je bila zadnja kontrola brez posebnosti.

Za začetek ni potrebna velika življenjska sprememba. Pomembni so dosledni, izvedljivi koraki.

1. Naročite se na preventivni pregled. Če že dolgo niste bili pri zdravniku, preverite, katere kontrole so glede na vašo starost in zdravstveno stanje smiselne.

2. Spoznajte družinsko anamnezo. Zdravniku povejte, če so bližnji sorodniki zboleli za rakom prostate, rakom debelega črevesa ali drugimi pomembnimi boleznimi, zlasti v mlajših letih.

3. Ne ignorirajte sprememb. Nova zatrdlina, kri v urinu, vztrajne težave z uriniranjem ali ponavljajoča se erektilna disfunkcija so razlog za posvet.

4. Poskrbite za srce in ožilje. Redno se gibajte, jejte raznoliko, ne kadite in spremljajte krvni tlak, holesterol ter krvni sladkor, kadar je to priporočeno.

5. Skrbite za duševno zdravje. O težavah se pogovorite z osebo, ki ji zaupate, ali s strokovnjakom. Če se stiska stopnjuje, ne čakajte, da postane neobvladljiva.

6. Omejite alkohol in se izogibajte kajenju. Obe navadi lahko povečata zdravstvena tveganja, vplivata na kakovost spanja in poslabšata počutje.

7. Upoštevajte priporočena presejanja in cepljenja. Zdravnik vam lahko pomaga določiti, katere preventivne storitve so primerne glede na starost, zdravstveno stanje in življenjske okoliščine.

Movember ima največji učinek takrat, ko se pogovor o zdravju ne konča s koncem novembra. Brki lahko pritegnejo pozornost, vendar je bistvo gibanja v tem, da moški prepoznajo tveganja, pravočasno poiščejo pomoč in se o zdravju pogovarjajo brez sramu. Rak prostate se lahko razvija brez zgodnjih simptomov. Rak mod se lahko pojavi tudi pri mladih moških. Povišan krvni tlak in sladkorna bolezen lahko dolgo ostaneta neopažena, duševna stiska pa se lahko skriva za razdražljivostjo, umikom ali pretiranim delom.

Prav zato je najpomembnejše sporočilo movembra preprosto: ne čakajte na bolečino ali resne simptome, da bi začeli skrbeti za svoje zdravje. Poznavanje telesa, preventivni pregledi, zdrav življenjski slog in pravočasna strokovna pomoč so pomembni koraki k daljšemu in kakovostnejšemu življenju.

Viri: Mayo Clinic, Harvard Health Publishing, Cleveland Clinic, Healthline, Movember