14-letni Urban z darovanjem organov rešil tri življenja

14-letni Urban je nepričakovano umrl med treningom. Njegova družina se je po tej tragediji odločila za darovanje njegovih organov. Urbanova pljuča, jetra in ledvice so rešili življenja trem ljudem v Avstriji, na Hrvaškem in v Nemčiji, poleg tkiv, ki so bila presajena v Sloveniji. Njegova mama Polona Franko pravi, da je Urban to željo izrazil že pred smrtjo. Njegova zgodba nas opominja, kako pomembno je, da se pogovarjamo o darovanju organov.

Urban Franko je bil poseben. Ne le športnik, ampak vsestranski fant. Užival je v gorah, bil je tabornik in kolesaril. Vsi so ga marali, ker je bil prijazen in nasmejan. Njegova mama Polona je povedala: Rad je bral in hotel je postati znanstvenik. Naredil je knjigo o dinozavrih za brata Tadeja, ki so jo nato izdali. Urbanova pot se nadaljuje, pravi mama. Žal se je Urban med počitnicami med treningom smrtno ponesrečil. Mama Polona je zelo žalostna. Urban nas je zapustil prezgodaj, a ostal nam je v lepem spominu.

Urbanova zapuščina je več kot le spomin. Tadej, Urbanov brat, je v težkih trenutkih predlagal darovanje organov, kar je bila Urbanova želja. Kljub bolečini je družina sledila tej želji. Urban je z darovanjem pljuč, jeter in obeh ledvic rešil tri življenja. Njegovi organi so bili presajeni v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. Njegova mama, Polona Franko, pravi: ''Tadej je omogočil, da je Urban na poseben način vstopil v svet znanosti, kar nas tolaži.'' To dejanje darovanja družini daje tolažbo. Njegovo zgodbo so povzeli v viziti: 

Pogovori o smrti, zlasti smrti otrok in darovanju organov, so še vedno težka tema. Andrej Gadžijev, direktor Slovenija-transplanta, pojasnjuje, da starše obremenjujejo skrbi, "ali je bilo za rešitev otrokovega življenja storjeno vse" in "kako bo potekalo darovanje ter ali bo truplo spoštljivo obravnavano". Gadžijev poudarja, da so te skrbi odveč. Zdravstvo vedno izkoristi vse možnosti za rešitev življenja, truplo darovalca pa je vedno obravnavano spoštljivo. Njegove besede pomirjajo in razblinjajo dvome o darovanju organov.

Polona Franko, Urbanova mama, poudarja: pomembno je, da se vsakdo odloči, ali želi biti darovalec organov ali ne, in to zapiše v register. Odločitev je osebna, a jasna izjava pomaga družini v težkih trenutkih. ''Ne predstavljam si, da bi v šoku morala sprejeti to odločitev, če mi ne bi Tadej povedal Urbanove želje,'' deli Polona. Andrej Gadžijev pojasnjuje, da se lahko vsak po 15. letu starosti sam odloči in vpiše v register. Mlajši kot tudi odrasli naj se pozanimajo o tej možnosti in se odločijo, da ne bi bremenili svojih družin v času žalosti.

Konec lanskega leta je bilo v Sloveniji okoli 250 ljudi na čakalni listi za presaditev organov. Med njimi je bilo vsako leto od 5 do 10 otrok, za katere je bilo težko najti primernega darovalca. Andrej Gadžijev pojasnjuje, da je iskanje majhnih organov s posebej zapleteno zgradbo velik izziv pri presaditvah organov. Urbanova mama Polona Franko je svojo izgubo lajšala s spomini, novimi poznanstvi in podporo drugih staršev, ki so prav tako izgubili otroke. Spoznala je tudi nekatere prejemnike organov. ''Njihova hvaležnost in njihovo sočutje potrdita, da je bila odločitev pravilna,'' pravi Polona. Zgodbe darovalcev in prejemnikov organov kažejo, kako solidarnost in hvaležnost pomagata premostiti bolečino ob izgubi.

Pomembno sporočilo Polone Franko je jasno: če ne darujete organov, vsaj povejte svojim najbližjim, kaj si želite. Tako bodo vedeli, kako ravnati, ko vas ne bo več. Bolje je, da se o tem pogovorite zdaj, ko je vse mirno, kot pa da vaši ljubljeni sprejemajo težke odločitve v trenutku žalosti in šoka. Zgodba Urbana nas opozarja, da je zdaj pravi čas za pogovor o tej temi. Tako boste poskrbeli, da bodo vaše želje upoštevane, in razbremenili svoje najbližje.