Upočasnite staranje možganov: navade, ki so vaše zaveznice

Možgani ostajajo prilagodljivi vse življenje. Strokovnjaki temu pravijo nevroplastičnost, sposobnost možganov, da ustvarjajo nove povezave in se prilagajajo novim izzivom tudi v pozni starosti.

Če želite ohraniti miselno ostrino čim dlje, raziskave izpostavljajo tri presenetljivo preproste navade.

Se še spomnite časov, ko smo si morali pot zapomniti sami? Danes večina ljudi navigacijo vklopi že za pot do kraja, kjer je bila večkrat.

Kot pojasnjuje profesor Dennis Chan z londonskega University College London, je hipokampus - področje možganov, pomembno za spomin in orientacijo - med prvimi deli možganov, ki jih prizadene Alzheimerjeva bolezen.

Kot poroča Harvard Magazine, so raziskave pokazale tudi, da imajo poklici, ki zahtevajo veliko orientacije v prostoru, med drugim taksisti in vozniki reševalnih vozil, nižje stopnje smrtnosti zaradi Alzheimerjeve bolezni. Raziskovalci menijo, da je razlog prav pogosta uporaba navigacijskih sposobnosti.

Zato strokovnjaki priporočajo:
- odpravite se na sprehod po novi soseski brez telefona,
- skušajte najti pot po spominu,
- pred vožnjo preučite zemljevid in si zapomnite pot,
- na dopustu raziskujte mesto peš namesto z navigacijo.

Čeprav osamljenost pogosto povezujemo predvsem s počutjem, ima lahko pomembne posledice tudi za možgane.

Kot piše strokovna revija Nature Aging, je socialna vključenost povezana z nižjim tveganjem za razvoj demence. Pregled raziskav je pokazal, da imajo ljudje z bogatejšim družabnim življenjem bistveno manjše tveganje za kognitivni upad.

Razlog ni le v prijetnem občutku povezanosti. Pogovor z drugimi od možganov zahteva veliko dela: spremljanje informacij, prepoznavanje čustev, odzivanje na sogovornika, iskanje besed in reševanje manjših komunikacijskih izzivov. Vse to predstavlja intenzivno mentalno vadbo.

Ni nujno, da gre za velike družabne dogodke. Koristi lahko prinesejo tudi:
- redni pogovori s prijatelji,
- vključitev v društvo,
- skupinska rekreacija,
- prostovoljstvo,
- obisk tečajev in delavnic.

Po koncu šolanja marsikdo preneha aktivno osvajati nova znanja. A prav to bi lahko bila napaka.

Kot piše Ameriško psihološko združenje (APA), raziskave vse bolj potrjujejo, da učenje novih veščin spodbuja nevroplastičnost in pomaga graditi tako imenovano kognitivno rezervo, sposobnost možganov, da se lažje spopadajo s starostnimi spremembami.

Pomembno je, da ne gre za rutino, ampak za nekaj novega:
- učenje tujega jezika,
- igranje glasbila,
- ples,
- nov šport,
- uporaba novih digitalnih orodij.

Kot ugotavljajo strokovnjaki, se možgani najbolje odzivajo takrat, ko morajo izstopiti iz ustaljenih vzorcev in se prilagoditi novim izzivom.

Čeprav staranja možganov ne moremo ustaviti, lahko nanj pomembno vplivamo. Kot kažejo raziskave, so redna orientacija v prostoru, kakovostni socialni stiki in vseživljenjsko učenje med preprostimi navadami, ki pomagajo ohranjati miselno ostrino tudi v poznejših letih.

Vir: Harvard Magazine, Nature Aging, APA, Glamour