Ali lahko vaše vozniške navade razkrivajo zgodnji kognitivni upad?

Najnovejše ugotovitve, objavljene na ScienceAlert, razkrivajo, da lahko subtilne spremembe v načinu vožnje opozarjajo na zgodnji kognitivni upad, še preden se pojavijo opaznejši simptomi. Strokovnjaki so odkrili, da so določeni vzorci vožnje presenetljivo dober napovednik kasnejših težav s spominom, pozornostjo in izvršilnimi funkcijami.

Raziskovalci z Washington University School of Medicine v St. Louisu so več kot 300 starejših odraslih spremljali do 40 mesecev. Uporabili so GPS-sledilnike, ki so beležili njihove rutinske vožnje, in te podatke primerjali z rezultati kognitivnih testov.

Udeleženci z blago kognitivno okvaro so skozi čas začeli kazati jasne spremembe, med drugim:

- manj pogoste vožnje,

- krajše razdalje,

- vožnjo po vedno istih, znanih poteh,

- manj prekrškov prehitre vožnje,

- izogibanje zahtevnim ali neznanim območjem.

Te razlike niso bile naključne, bile so zgodnji znaki subtilnega, a postopnega upada možganskih funkcij.

Eden najmočnejših izsledkov raziskave je presenetljiva natančnost, s katero lahko vzorci vožnje napovedujejo kognitivni upad:

- 82-odstotna natančnost, če analizirajo samo podatke GPS-vožnje,

- 87-odstotna natančnost, ko vožnji dodajo še starost, izobrazbo, genetske podatke in rezultate kognitivnih testov.

To pomeni, da lahko način vožnje služi kot zanesljiv zgodnji indikator, ki opozarja na spremembe, še preden jih sami sploh opazimo.

Čeprav je morda občutek drugačen, je vožnja za možgane ena izmed najbolj kompleksnih vsakdanjih dejavnosti. Zahteva:

- hitro obdelavo vizualnih informacij,

- pozornost na več dražljajev hkrati,

- načrtovanje poti,

- presojo hitrostnih razmer,

- prilagajanje prometu.

Ko se te sposobnosti začnejo slabšati, se to pogosto najprej pokaže prav v vožnji, dolgo preden vpliva na vsakdanje pogovore, spomin ali orientacijo.

Raziskovalci poudarjajo, da mora biti tovrstno spremljanje etično, prostovoljno in transparentno. Sledenje GPS lahko razkrije veliko osebnih informacij, zato je nujno, da se uporablja le s popolnim soglasjem posameznika.

Študija sicer ponuja močne kazalce, vendar bo treba vključiti večje in bolj raznolike skupine ljudi, da bi lahko rezultate posplošili na celotno populacijo.

Vožnja je več kot rutina, je odraz zapletenega delovanja možganov. Subtilne spremembe v vedenju na cesti lahko predstavljajo dragocen zgodnji signal kognitivnega upada, še preden se pojavijo resnejši simptomi. S pravočasnim odkrivanjem se lahko posamezniki in zdravstveni strokovnjaki hitreje odzovejo, prilagodijo življenjski slog in pravočasno poiščejo pomoč.

Vir: ScienceAlert