“Sprva sem mislil, da je vsega konec,“ pravi Andersen. “Nesreča bi zlahka pomenila četveri pogreb.“ K sreči pa so se stvari izšle veliko bolje. Mimoidoči so se v nekaj sekundah ustavili, skočili v ledeno reko in pomagali reševati otroke in očeta. “Bil sem presenečen nad pripravljenostjo ljudi, da skočijo v to mrzlo vodo in pomagajo,“ je povedal Andersen na novinarski konferenci v Loganu, približno 130 kilometrov severno od Salt Lake Cityja. “Nihče ni hitel in zganjal histerije, le storili so, kar so vedeli, da morajo … In prav to je rešilo našo družino.“

Oče in trije otroci so bili, ko se je zgodila nezgoda, namenjeni v smučarsko središče. Cesta se sprva ni zdela poledenela, po nekaj ovinkih in rahlem pritisku na zavono, pa je Roger popolnoma izgubil nadzor nad volanom. “V sekundi nas je odneslo s ceste in zdrsnili smo s cestišča,“ pojasnjuje. “V naslednji sekundi je bil že cel avto napolnjen z ledeno vodo.“

Roger se je trudil osvoboditi otroke iz otroških sedežev in jih spraviti na varno, a nikakor ni mogel odpeti varnostnih pasov. Poleg tega mu je primanjkovalo sape. “Odločil sem se, da bom šel na površje in zajel sapo, nato pa znova odplaval do otrok. V manj kot 10 sekundah je na pobočju reke stalo najmanj šest moških, ki so me spraševali, kdo je še v avtu. Trenutek zatem je osem moških skočilo v vodo in pomagalo reševati otroke,“ je še dodal.

Reševalci so otroke reševali enega po enega in si jih podajali iz naročja v naročje, vse dokler niso bili na kopnem, kjer so jih drugi moški že oživljali. Rogerjeva otroka sta bila nezavestna in nista dihala, medtem ko je Kenya kazala znake življenja. Ko so bili vsi na varnem, so jih odpeljali v dolino, na pol poti pa so srečali že rešilca z zdravniško pomočjo.

Rogerjeva otroka so s helikopterjem prepeljali v bolnišnico Salt Lake City, kjer so ju zdravili zaradi podhladitve (hipotermije), dva dni zatem pa sta lahko zapustila bolnišnico. Po nekaj dneh je Baylor že veselo tekal naokoli, kot da se mu ne bi nič zgodilo, Miy in Kenya pa se prav tako že počutita dobro. Na tiskovni konferenci se je Roger iz srca zahvalil vsem, ki so pomagali pri reševanju. Kot pravi, ne bo nikoli našel pravih besed, s katerimi bi se jim lahko resnično zahvalil. Naučil pa se je tudi, kako pomembna je pripravljenost ljudi, da pomagajo nekomu, ko se znajde v stiski.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na