Zakaj hujšanje pogosto spodleti?

Mnogi ljudje se leta trudijo s prehrano, dietami in gibanjem, pa se kilogrami vedno znova vrnejo. Pogosto zato mislijo, da jim manjka discipline ali volje. A kot opozarja dr. Neža Majdič, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, je realnost veliko bolj kompleksna. Debelosti danes ne moremo več razumeti zgolj kot vprašanja motivacije ali življenjskega sloga. "Veliko ljudi k meni pride že vnaprej prepričanih, da jim je spodletelo, ker telesne mase niso uspeli dolgoročno zmanjšati ali ker so se kilogrami po različnih dietah ponovno vrnili," pojasnjuje sogovornica. Za sabo imajo leta različnih prehranskih strategij, obdobij preintenzivnih treningov, ki so bili za njihovo telo neprimerni, in pogosto tudi zelo restriktivnih diet. Ob tem pa občutek, da bi morali biti preprosto bolj disciplinirani ali bolj vztrajni. A telo pri hujšanju ni vedno na naši strani.

Kot pojasnjuje dr. Majdič, prehrana in gibanje ostajata pomemben temelj zdravljenja debelosti, vendar pri določenem delu ljudi sama po sebi nista dovolj za dolgoročno obvladovanje telesne teže: "To še posebej velja pri izrazitejši debelosti, pridruženih boleznih ali pri posameznikih, kjer telo po izgubi telesne mase aktivira močne kompenzacijske mehanizme, kot so povečana lakota, spremembe apetita in zmanjšana poraba energije."

 Prav zato veliko ljudi kljub trudu težko dolgoročno vzdržuje dosežene rezultate.

"To ni znak lenobe ali pomanjkanja volje. Pogosto gre za biološki odziv telesa, ki skuša po izgubi telesne mase ponovno vzpostaviti prejšnje stanje," poudarja sogovornica.

Po njenih besedah se v ambulanti zelo pogosto srečuje z občutkom krivde in neuspeha. Veliko ljudi ima za seboj številne poskuse hujšanja, različne prehranske strategije in obdobja intenzivne telesne aktivnosti, ki pa jih dolgoročno niso mogli vzdrževati. Ravno zato je pomembno razumeti, da debelost ni zgolj vprašanje discipline, ampak kompleksna kronična bolezen z izrazitim biološkim in psihološkim ozadjem. Ko ljudje to razumejo, pogosto prvič začnejo nase gledati manj obsojajoče in bolj realistično.

Vpliv debelosti je pogosto precej širši, kot si ljudje predstavljajo. Ne gre samo za povečano telesno maso, ampak za postopno zmanjševanje funkcionalnosti telesa, kot je na primer nezmožnost priklanjanja pro obuvanju čevljev, opozarja dr. Majdič. Pogosto se pojavijo bolečine v sklepih, zadihanost, zmanjšana mišična zmogljivost in hitrejša utrudljivost. Posledično postanejo težje tudi osnovne vsakodnevne aktivnosti, kot so hoja po stopnicah, daljša hoja ali določena fizična opravila. In potem se lahko ustvari začaran krog, kjer je gibanje vedno težje, zmanjšana telesna aktivnost pa stanje še dodatno poslabša.

Po besedah sogovornice mora biti pristop pri zdravljenju debelosti celosten in individualen: Univerzalnega pristopa ni. Ljudje imajo različna zdravstvena stanja, različne življenjske okoliščine, psihološka ozadja in tudi zelo različne izkušnje s preteklimi poskusi zdravljenja. Zato cilj ni zgolj izguba kilogramov, ampak predvsem izboljšanje zdravja, večja funkcionalnost, boljša kakovost življenja in spremembe, ki jih človek lahko dolgoročno vzdržuje. Napredek pri zdravljenju debelosti ni vedno najprej viden na tehtnici. Včasih ga prej opazimo v boljši telesni zmogljivosti, manj bolečinah, pestrejšem socialnem življenju, boljšem spanju ali večji samozavesti pri gibanju, zaključuje dr. Neža Majdič.