Zakaj nekateri ljudje tudi v pozni starosti ohranijo oster spomin in zdrave možgane? To vprašanje je postalo še posebej aktualno zaradi naraščajočega števila starejših odraslih, ki so izpostavljeni tveganju za kognitivni upad. Raziskovalci so ugotovili, da je dvojezičnost, torej aktivna uporaba več kot enega jezika, pomemben košček te uganke.

Študija, ki so jo izvedli v Kanadi, je preučevala tri ključne dejavnike: govorjenje dveh jezikov, besedni spomin in spolne hormone. Izkazalo se je, da ti elementi ne delujejo izolirano, temveč se prepletajo na načine, ki so znanstvenike presenetili. Rezultati kažejo, da višja kognitivna odpornost neposredno zmanjšuje možnosti za razvoj Alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence, hkrati pa vpliva na biološke markerje v krvi.

Indeks kognitivne odpornosti: Kaj ščiti naše možgane pred demenco?
Raziskovalna ekipa je ustvarila poseben izračun kognitivne odpornosti za vsakega sodelujočega. Pri tem so upoštevali dvojezičnost, izobrazbo, starost in celo status priseljenca, saj vse te izkušnje oblikujejo naše možgane skozi celo življenje. Tisti udeleženci, ki so imeli višje ocene odpornosti, so se bolje odrezali pri kliničnih pregledih in so imeli v krvi manj snovi, ki kažejo na poškodbe možganskih celic. To pomeni, da dvojezični posamezniki niso bili le mentalno bolj 'fit', ampak so njihovi možgani tudi biološko bolje kljubovali procesom propadanja celic. Gre za jasen dokaz, da naša življenjska izkušnja in znanje jezikov neposredno vplivata na fizično zdravje naših nevronov.

Presenetljive ugotovitve: Zakaj imajo moški, ki govorijo dva jezika, večjo zaščito možganov?
Čeprav vemo, da imajo ženske običajno boljši besedni spomin, je raziskava prišla do presenetljivega zaključka: dvojezičnost najbolj koristi moškim. Namesto da bi bile najbolj zaščitene dvojezične ženske, so raziskovalci ugotovili, da so prav moški tisti, ki ob dvojezičnosti najbolje varujejo svoje možgane. Ključ se morda skriva v telesni kemiji. Testosteron pri moških prehaja skozi proces, kjer se spreminja v obliko estradiola, ki nato v kombinaciji z mentalnim naporom, ki ga zahteva govorjenje dveh jezikov, ščiti spomin. To pomeni, da pri moških uporaba tujega jezika v starosti ne le krepi nevrone, temveč tudi sproža ugodne hormonske odzive, ki jih ohranjajo bistre in zmanjšujejo nevarnost za resno kognitivno upadanje.

Kaj to pomeni za prihodnost diagnosticiranja demence v praksi?
Zaključek raziskave je jasen: pri postavljanju diagnoze demence se ne smemo zanašati samo na standardne teste spomina. Če zdravniki upoštevajo le, kako dobro si kdo zapomni besede, lahko spregledajo začetne faze bolezni pri ljudeh z naravno visoko odpornostjo. Potrebno bo več pozornosti nameniti vplivu hormonov na zdravje možganov pri ženskah in razumeti, kako jeziki spreminjajo možgane pri obeh spolih. To znanje nam bo pomagalo, da bomo kognitivni upad v prihodnje odkrivali prej in bolj natančno, predvsem pa prilagojeno posamezniku. S tem bomo izboljšali možnosti za preventivo in hitrejše ukrepanje ob prvih resnejših znakih težav z možgani, kar je ključno v starajoči se družbi.
Vir: sciencealert





























Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV